Alpska poskočnica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 5:
Alpske poskočnice so dandanes razširjene po vseh slovenskih pokrajinah, najpogosteje se pojavljajo na Koroškem in Gorenjskem, najredkeje pa na Dolenjskem ter Notranjskem. Danes je oblika petega-instrumentalnega štajriša že po večini zamrla. Ples in pesem živita vsak zase samostojno življenje. Ohranil se je le na treh predelih, in sicer v zgornji savski dolini, v Solčavi z okoliškimi hribi v zgornji savinjski dolini in v Stahovici pri Kamniku. V četrtem predelu, v hribih nad mežiško dolino, se je do nedavna ohranil štajriš kot obredni svatbeni ples zvezan s pesmijo, ki dela videz daljše enotne pesmi v obliki dialoga med camarjem in družico, npr.:
 
<poem>
Camar (ženinova priča): Družica (nevestina prijateljica):
PrelubiCamar vi(ženinova svatje,priča): Ti doli po cesti le stopte na stran, en vozek derdra
''Prelubi vi svatje,''
de mojo družico se gvišno moj camer po sredi peljam. po krancel pelja.
''le stopte na stran,''
''de mojo družico''
''po sredi peljam.''
Camar</poem> (ženinova priča): Družica (nevestina prijateljica):
 
<poem>
Tudi v gorski dolini Podvolovljek in v Lučah žive poskočnice v obliki žive improvizacije, čeprav ne več zvezane s plesom, temveč s posebnim svatbenim običajem. Ob koncu svatbe mora sleherni med svati po vrsti zapeti zdravičko, t. j. pesem v obliki poskočnice, ob spremljavi glasbe. Po vsebini so to bodisi želje za srečo mladoporočencev, bodisi šale na račun drugih svatov ali godcev. Vsi ti podatki nam kažejo, da je splošno priznana prava domovina alpske poskočnice vzhodnoalpsko avstrijsko ozemlje, s plesom štajrišem, ki izvira prav tako od tam.
Družica (nevestina prijateljica):
''Ti doli po cesti''
''en vozek derdra''
''se gvišno moj camer''
''po krancel pelja.''
</poem>
 
Tudi v gorski dolini Podvolovljek in v Lučah žive poskočnice v obliki žive improvizacije, čeprav ne več zvezane s plesom, temveč s posebnim svatbenim običajem. Ob koncu svatbe mora sleherni med svati po vrsti zapeti zdravičko, t. j. pesem v obliki poskočnice, ob spremljavi glasbe. Po vsebini so to bodisi želje za srečo mladoporočencev, bodisi šale na račun drugih svatov ali godcev. Vsi ti podatki nam kažejo, da je splošno priznana prava domovina alpske poskočnice vzhodnoalpsko avstrijsko ozemlje, s plesom štajrišem, ki izvira prav tako od tam.
 
==METRIČNA OBLIKA==