Betika: Razlika med redakcijama

 

Jug Iberskega polotoka je bil rodoviten in je izvažal vino, oljčno olje in fermentirano ribjo omako ''[[garum]]'', ki bila pomembna sestavina mediteranske kuhinje. Z njo so trgovali že pred rimsko osvojitvijo Betike leta 206 pr. n. št.. Po porazu Kartažanov v [[druga punska vojna|drugi punski vojni]] (218-201 pr. n. št), katere ''[[casus belli]]'' je bilo veliko trgovsko središče Saguntum ob sredozemski obali, se je Hispanija v 2. stoletju pr. n. št. zelo romanizirala. Leta 197 pr. n. št. je izbruhnil velik upor Turdetanov, katerim so kmalu sledili osrednji in severovzhodni [[Keltiberi]]. Oblast nad celim polotokom je dobil Katon Starejši, ki je leta 195 pr. n. št. postal [[konzul]], z nalogo, da zatre upor v severozahodni in spodnji dolini [[Ebro|Ebra]]. Po zatrtju upora Turdetanov se je leta 194 pr. n. št. vrnil v Rim iz za seboj pustil dva [[pretor]]ja kot guvernerja dveh iberskih provinc. V poznem obdobju [[Rimska republika|Rimske republike]] je bila tudi Hispanija, podobno kot [[Galija]], razdeljena na [[Tarakonska Hispanija|Prednjo]] in [[Zadnja Hispanija|Zadnjo Hispanijo]]. V 1. stoletju pr. n. št. se je vojskovanje na Iberskem polotoku umirilo in omejilo predvsem na njegov severni del.

 

Med reorganizacijo cesarstva leta 27 pr. n. št. je bila Hispanija razdeljena na tri cesarske province: Tarakonsko Hispanijo, Betiko in Luzitanijo. Betiki so vladali [[prokonzul]]i, ki so bili pred tem pretorji. V provinci se je začel dinamično razvijati srednji družbeni razred, ki je absorbiral osvobojene [[suženjstvo|sužnje]] in številčno znatno prerasel aristokratsko elito. Provinca je postala tako varna, da so [[rimska legija|rimske legije]] želele, naj jih namestijo prav tam. VII. legija Gemina je bila nastanjena v sosednji provinci Tarakonski Hispaniji.