Ilirsko kraljestvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
EmausBot (pogovor | prispevki)
Miran77 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 49:
Nekateri posamezniki so že v Ilirskih provincah videli neko južnoslovansko državnost, [[Žiga Zois]] in [[Jernej Kopitar]] pa sta se na začetku navdušila nad možnostjo nastanka južnoslovanske države v sklopu avstrijskega cesarstva. To možnost sta videla prav v oblikovanju Ilirskega kraljestva. Kmalu sta bila razočarana, kajti očitno je bilo, da se Metternichov model o velikem avtonomnem kraljestvu ne bo uresničil, ampak da bo prevladal bolj konservativen model cesarja Franca I.<ref>Vidmar Luka (2009): ''Struktura in funkcija pisem iz literarnoprerodne korespondence Žige Zoisa''. Str. 299-303</ref>
 
Čeprav se je med prebivalci Ilirskega kraljestva uveljavljalo tudi ime Ilirjani, institucija kraljestva v oblikovanju slovenskega naroda ni odigrala večkevečje vloge. Po letu 1830 je teritorialno ilirsko zavest vse bolj motila ideja nekega drugega ilirstva, ki so jo v drugačnem kontekstu za potrebe nove etnogeneze uporabili narodnjaki iz [[Slavonija|Slavonije]], [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Dalmacija|Dalmacije]], da so preko [[ilirizem|ilirizma]] uspeli ustvariti moderni hrvaški etnos.
 
Ideja Ilirskega kraljestva je navdihnila tudi kartografa [[Peter Kozler|Petra Kozlerja]], ki je območju tega kraljestva dodal slovensko govoreče področje [[Štajerska|Štajerske]] in ta zemljevid objavil kot 'Zemljovid slovenske dežele in pokrajin'.