Dedno pravo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ILipovšek (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
ILipovšek (pogovor | prispevki)
Vrstica 61:
Je dedič, ki mu po zakonu pripada nujni delež in zato trdi, da po oporoki ni dobil svojega nujnega deleža. Lahko, da po oporoki sploh ne dobi nič, lahko da premalo. Zato se odloči, da pred sodiščem uveljavlja svoj nujni delež, bodisi že v zapuščinskem postopku, bodisi kasneje, z dediščinsko tožbo.
 
Nujni dedič je zakoniti dedič, ki bi bil dedoval, če bi se dedovalo po zakonu. Nujni dediči doso lahko tudi pokojnikovi dedidedje in babice ter bratje in sestre, vendar samo tedaj če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje, pri tem pa je potrebno upoštevati, da so nujni dediči samo, če bi bili po zakonu poklicani k dedovanju. Spomnimo: če bi dedovali potomci, so starši izključeni od dedovanja.
 
Nujni delež je polovico zakonitega, se pravi, odvisen od števila dedičev, ki bi v primeru zakonitega dedovanja dedovali.