Wikipedija

Trenta: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Meho29 (pogovor | prispevki)
340 urejanj
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
57.095 urejanj
tekst dodan
Vrstica 1:
{{drugipomeni}}
[[Slika:Farmhouse upper Trenta Soca 06052006 63.jpg|thumb|310px|Trdadicionalne hiše v Zgornji Trenti]]
'''Trenta''' je [[ledenik|ledeniška]] [[dolina]] v [[Triglavski narodni park|Triglavskem narodnem parku]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] in predstavlja najvišji predel [[Soška dolina|Soške doline]].
'''Trenta''' je [[ledenik|ledeniška]] [[dolina]] v [[Triglavski narodni park|Triglavskem narodnem parku]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] in predstavlja najvišji predel [[Soška dolina|Soške doline]]. Topografsko se deli na tri območja. Najnižje ležeča je '''Spodnja Trenta''', ki se začenja ob sotočju potoka [[Vrsnik (potok)|Vrsnik]] in reke [[Soča|Soče]] <sup>[http://www.geopedia.si/#b4_x399291_y133719_s15]</sup> in poteka do zaselka Na Logu (del naselja [[Trenta (naselje)|Trenta]]) <sup>[http://www.geopedia.si/#b4_x404311_y138271_s15]</sup>. Na tem mestu se Soški dolini (Trenti) iz vzhoda pridruži tudi dolina [[Zadnjica (dolina)|Zadnjica]], Spodnja Trenta pa preide v predel, imenovan '''Zgornja Trenta''', ki se konča pri prvih serpentinah [[Vršiška cesta|Vršiške ceste]] oziroma v okolici [[Koča pri izviru Soče|Koče pri izviru Soče]]. Od tod pa do [[planina Zapotok|planine Zapotok]] in svojega zatrepa pod pobočji [[Jalovec|Jalovca]] in [[Bavški Grintovec|Bavškega Grintavca]] je '''Zadnja Trenta''' <sup>[http://www.geopedia.si/#b4_x401539_y140455_s15]</sup>.▼
 
==Geografija ==
V Trenti je kraški izvir reke [[Soča|Soče]] (990 [[mnm]]) s povprečno letno temperaturo 4[[°C]]. Teče večinoma po [[mezozoik|mezozojskem]] [[apnenec|apnencu]] ali [[dolomit]]u, pridružujejo se ji manjši, a slikoviti potoki. Nedaleč od izvira je to potok [[Mlinarica]], ki teče po istoimenski soteski. Ob cesti na [[Vršič]] je spomenik alpinistu [[Julius Kugy|Juliusu Kugyju]], ki ga je postavila [[Planinska zveza Slovenije]] (leta 1953) ob svoji 60-letnici, izdelal pa ga je [[kipar]] [[Jakob Savinšek]]. V Zgornji Trenti je tudi alpski botanični vrt, [[Alpinetum Julijana]] (ustanovljen leta 1926). ▼
Pokrajinski pojem Trenta obsega tisti del Zgonje soške doline, ki se začne tam, kjer se dolina na koncu Bovca zoži v tesen med Svinjakom in Javorščkom, pa vse do izvira Soče in doline pod Bavškim Grintavcem. V ožjem smislu pa se začne nad vasjo Soča.
▲'''Trenta''' je [[ledenik|ledeniška]] [[dolina]] v [[Triglavski narodni park|Triglavskem narodnem parku]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] in predstavlja najvišji predel [[Soška dolina|Soške doline]]. Topografsko se deli na tri območja. Najnižje ležeča je '''Spodnja Trenta''', ki se začenja ob sotočju potoka [[Vrsnik (potok)|Vrsnik]] in reke [[Soča|Soče]] <sup>[http://www.geopedia.si/#b4_x399291_y133719_s15]</sup> in poteka v seveovzhodni smeri do zaselka Na Logu (del naselja [[Trenta (naselje)|Trenta]]) <sup>[http://www.geopedia.si/#b4_x404311_y138271_s15]</sup>, kjer se razširi v kotlino med visokimi gorami in predstavlja središče doline. Na tem mestu se Soški dolini (Trenti) iz vzhoda pridruži tudi dolina [[Zadnjica (dolina)|Zadnjica]], Spodnja Trenta pa preide v predel, imenovan '''Zgornja Trenta'''. Ta poteka najprej proti severu do zaselka Pri Cerkvi, kinakar sezačne končazavijazi priproti severozahodu do prvih serpentinahserpentin [[Vršiška cesta|Vršiške ceste]] oziroma v okolici [[Koča pri izviru Soče|Koče pri izviru Soče]]. Od tod pa do [[planina Zapotok|planine Zapotok]] in svojega zatrepa pod pobočji [[Jalovec|Jalovca]] in [[Bavški Grintovec|Bavškega Grintavca]] jekot '''Zadnja Trenta''' <sup>[http://www.geopedia.si/#b4_x401539_y140455_s15]</sup> zavije proti zahodu in na koncu še jugozahodu in obda maasiv Trentskega Pelca in Srebrnjaka.
 
Iz glavne doline se zajeda nekaj slikovitih stranskih dolin: Lepena, Vrsnik, Zadnjica, Mlinarica, če naštejemo samo najpomembnejše. V spodnjem delu so naselja Soča, Vrsnik, Na Skali, Lemovje in Lepena.
 
▲V Trenti je kraški izvir reke [[Soča|Soče]] (990 [[mnm]]) s povprečno letno temperaturo 4[[°C]]. Teče večinoma po [[mezozoik|mezozojskem]] [[apnenec|apnencu]] ali [[dolomit]]u, pridružujejo se ji manjši, a slikoviti potoki. Nedaleč od izvira je to potok [[Mlinarica]], ki teče po istoimenski soteski. Ob cesti na [[Vršič]] je spomenik alpinistu [[Julius Kugy|Juliusu Kugyju]], ki ga je postavila [[Planinska zveza Slovenije]] (leta 1953) ob svoji 60-letnici, izdelal pa ga je [[kipar]] [[Jakob Savinšek]]. V Zgornji Trenti je tudi alpski botanični vrt, [[Alpinetum Julijana]] (ustanovljen leta 1926).
 
Gore nad Trento so ene najveličastnejših. So divje, v spodnjem delu poraščene s strmimi gozdovi, nad njimi so travnata pobočja in na koncu strme stene in ošiljeni skalni vrhovi. Ker ima Trenta nizko nadmorsko višino (med 480 in 780 m), so pristopi nanje dolgi in naporni, razen izjem, nanje ne vodijo označene [[planinska pot|planinske poti]]. Tukaj se je razvilo trentarsko brezpotno gorništvo.
 
== Zgodovina ==
V [[Trentarski muzej|Trentarskem muzeju]] <ref>http://www.slovenia.info/si/muzej/Dom-Trenta-Informacijsko-sredi%C5%A1%C4%8De-Triglavskega-narodnega-parka.htm?muzej=9924&lng=1</ref> je prikazana zgodovinska, etnološka in kulturna dediščina Trente. Do

Prvi 16pisni viri iz 14. stoletjast. soomenjajo dolinotrentarsko obiskovaliplanino leTrebiščino, posamezniki lovcije bila v posesti [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]]. O naselitvi doline govorijo pisni viri iz 15. st. ko se je začelo [[fužinarstvo]]. Prvi fužinarji in rudarji naj bi bili vajaški begunci in kaznjenci iz [[Južna Tirolska|Južne Tirolske]], stalnona kar naj bi spominjalo ime Trident - Trento v Poadižju. Po drugih virih pa jenaj bilabi naseljenaime odTrenta izhajalo iz območnegakulturne razvojadediščine [[železarstvostaroselci|železarstvastaroselc]]ev.

Različne [[fužine]] so delovale do leta 17741778. Železovo rudo so kopali nad Zapodnom, natopod Veliko Dnino in pod Pelci. Po propadu železarstva se je veliko ljudi odselilo, ostali pa so se prebivalci preživljali s [[planšarstvo]]m in kmetijstvom. V Trenti je zavladala revščina in izseljevanje se je nadaljevalo vse do druge polovice 19. stoletja.

Ob prelomu iz 15. v 16. stoletje je ozemlje prešlo izpod Beneške v [[Habsburžani|Habsburško]] upravo, formirala pa sta se zaselka [[Soča, Bovec|Soča]] in [[Trenta (naselje)|Trenta]] (razloženo naselje). Leta 1869 je v dolini živelo 357 prebivalcev, ki so na svojih pašnikih gojili okoli 10.000 [[koza|koz]] in [[ovca|ovc]]. Zaradi osipa prebivalstva in spremembesprememb gospodarsegav udejstvovanjagospodarstvu je bilo 100 let kasneje zabeleženih le 1000 glav drobnice, mnogi nekdanji pašniki pa so se zarasli z [[gozd]]no vegetacijo. Leta 1906 je bila zgrajena cesta med [[Bovec|Bovcem]] in naseljem Trenta, leta 1915 pa zaradi vojaških potreb še Vršiška cesta, ki povezuje dolino s [[Kranjska Gora|Kranjsko Goro]], t.j. [[Primorska|Primorsko]] z [[Gorenjska|Gorenjsko]]. Med letoma 1911 in 1966 je v Trenti delovala osnovna šola, v 60. letih 20. stoletja pa se je začel razvijati turizem.
 
Gorništvo in turizem sta se začela razvijati v 19. stoletju. Trenta je postala pravo odkritje predvsem za botanike in gornike. V Trenti so delali Baltazar Hacquet, Bois de Chesne, Rudolf Baumbach, dr. Henrik Tuma in dr. Julius Kugy.
 
== Znamenitosti ==
Najboljše je spoznati naravne, kulturne in zgodovinske znamenitrosti, če se kot pohodnik podamo na [[Soška pot|Soško pot]], ki jo je uredil [[Triglavski narodni park]] kot [[Naravoslovna učna pot|naravoslovno učno pot]].
 
Ob cesti na [[Vršič]] je spomenik alpinistu [[Julius Kugy|Juliusu Kugyju]], ki ga je postavila [[Planinska zveza Slovenije]] (leta 1953) ob svoji 60-letnici, izdelal pa ga je [[kipar]] [[Jakob Savinšek]]. V Zgornji Trenti je tudi alpski botanični vrt, [[Alpinetum Julijana]] (ustanovljen leta 1926).
 
 
== Galerija ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Trenta«