Kimbri: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Domovina in ime: slog |
Jezik, selitev, vojna z Rimljani |
||
Vrstica 6:
Zagovorniki severne domovine Kimbrov se sklicujejo na antične grške in rimske vire, ki povezujejo Kimbre s polotokom Jutlandom. Po pisanju ''[[Res geste Divi Augusti]]'' (26. poglavje) je bilo na prelomu 1. stoletja n. št. Kimbre še vedno mogoče najti na Jutlandu:
:''Moje ladjevje je odplulo iz ustja Rena proti vzhodu vse do dežela Kimbrov, do katerih do takrat niti po morju niti po kopnem ni prodrl še noben Rimljan. Kimbri, Haridi, Semnoni in druga germanska ljudstva iz iste regije so poslala svoje odposlance, da bi z menoj in rimskim ljudstvom sklenila prijateljstvo.''
Vrstica 21 ⟶ 19:
Kimbre so zaradi podobnosti imen nekoč napačno povezovali s Kimri, kakor so sami sebe imenovali [[Valižani]].<ref>C. Rawlinson, ''On the Ethnography of the Cimbri'', Journal of the Anthropological Institute of Great Britain and Ireland, '''6''' (1877), str. 150-158.</ref> Njihovo ime je nastalo iz keltskega ''*Kombrogi'', kar pomeni rojaki.<ref>C.T. Onions, R.W. Burchfield (urednika), ''Cymry'', The Oxford Dictionary of English Etymology, 1966; Webster's Third New International Dictionary, Springfield, MA: Merriam-Webster, 2002, str. 321.</ref>
==Jezik==
Velik problem pri določanju, ali so Kimbri govorili germanski ali keltski jezik, je, da so Grki in Rimljani v tistem času vsa ljudstva severno od svojega interesnega območja na slepo srečo prištevali med Galce, Kelte ali Germane. Cezar je bil verjetno eden prvih, ki je razlikoval obe skupini. Za razlikovanje je imel tudi politični motiv, saj je na tej osnovi določil mejo [[Rimska republika|Rimske republike]] na Renu.<ref>A.A. Lund, ''Die ersten Germanen: Ethnizität und Ethnogenese'', Heidelberg,1998.</ref>
Cezarju in [[Tacit]]u pri razvrščanju posameznikov ali plemen v eno ali drugo kategorijo ne gre vedno zaupati, čeprav je Cezar obe kulturi jasno razmejil. Večina antičnih virov uvršča Kimbre med germanska plemena,<ref>Cezar, ''Komentarji'', 1.33.3-4; [[Strabon]], ''Geografija'', 4.4.3 in 7.1.3; [[Plinij Starejši]], ''Naturalis Historia'', 4.100; [[Tacit]], ''Germanija'', 37, ''Zgodovina'', 4.73.</ref> nekateri pa med Kelte.<ref>[[Apijan]], ''Državljanske vojne'', 1.4.29, Ilirika, 8.3.</ref>
O jeziku Kimbrov obstaja nekaj neposrednih pričevanj. [[Plinij Starejši]] pri omembi Severnega oceana (Baltik ali Severno morje) piše:<ref>Plinij Starejši, ''Naturalis Historia'', 4.95.</ref> "Filemon pravi, da Kimbri morje do rta Rubea imenujejo Morimarusa, kar pomeni Mrtvo morje, za njim pa Kronium". Besedi ''morje'' in ''mrtev'' v sta se v [[keltski jeziki|galščini]] glasili ''mori'' in ''*maruo-'', v sodobni [[irska gelščina|irščini]] ''muir'' in ''marbh'', v sodobni [[Valižanščina|valižanščini]] ''môr'' in ''marwin'' in sodobni [[bretonščina|bretonščini]] ''mor'' and ''marv''.<ref>F. M. Ahl, ''Amber, Avallon, and Apollo's Singing Swan'', American Journal of Philology '''103''' (1982), str. 399.</ref> Enaka beseda za morje je poznana tudi v [[germanski jeziki|germanščini]], vendar s pripono ''a(*mari-)'' - pomorski, medtem ko besede ''marbh'' ni v nobenem germanskem narečju. Glede na to, da Plinij besede ni slišal neposredno od kimbrijskega sogovornika, ni mogoče izključiti, da je beseda pravzaprav galska.<ref>Pokorny, ''Indogermanisches etymologisches Wörterbuch'', 1959, str.. 735.</ref>
Poznani kimbrijski poglavarji so imeli navidez keltska imena, na primer Boioriks, kar pomeni kralj Bojev, Gezoriks in Lugij, ki je dobil ime morda po keltskem bogu Lugu. To seveda ne pomeni, da so bili Kelti. Podoben primer je ime [[Vandali|vandalskega]] kralja [[Gejzerik]]a, ki je navidez istovetno keltskemu Gezoriksu.<ref name=RIVES>J.B. Rives (1999), ''Germania'', Oxford University Press, ISBN 0-19-815050-4.</ref> Keltskim podobna imena kimbrskih in tevtonskih poglavarjev kljub podobnosti ne povedo ničesar o njihovi narodnosti in jeziku. Henri Hubert<ref>H. Hubert, ''The Greatness and Decline of the Celts'', 1934, IV.I..</ref> trdi: ''"Vsa našteta imena so keltska in ne morejo biti drugačna"''. Nekateri avtorji imajo glede tega drugačna mnenja.<ref name=celtshistory>D. Ó hÓgáin, ''The Celts: A History'', Boydell Press, 2003, ISBN 0-85115-923-0, str 131. [http://books.google.com/books?id=-yd1huHoXJwC&printsec=frontcover&cad=0#v=onepage&q&f=false]</ref>
Nekatera pričevanja o jeziku Kimbrov so posredna: Rimljani so pred končnim spopadom leta 101 pr. n. št. uporabili galske Kelte za vohune v kimbrskem taboru, kar nekateri avtorji jemljejo kot podporo keltski in ne germanski teoriji o njihovem poreklu.<ref>Rawlinson, Journal of the Anthropological Institute of Great Britain and Ireland '''6''' (1877), str. 156.</ref>
Jean Markale je trdil,<ref>Markale, ''Celtic Civilization'', 1976, str. 40.</ref> da so Kimbri povezani s [[Helveti]], še posebno z nesporno keltskimi [[Tigurini]]. Te povezave bi lahko bile kazale na skupne prednike, ali pa tudi ne.
Zavrnitev trditve, da so bili Kimbri keltskega porekla, bi pomenila, da Kimbri izvirajo s severnega Jutlanda,<ref name=celtshistory>Ó hÓgáin, Dáithí, ''The Celts: A History'', Boydell Press, 2003, ISBN 0-85115-923-0, ISBN 978-0-85115-923-2, str. 131.</ref> kjer ni nobenega leltskega krajevnega imena, ampak samo germanska.<ref>A. Bell-Fialkoll (urednik), ''The Role of Migration in the History of the Eurasian Steppe: Sedentary Civilization v. Barbarian and Nomad'', Palgrave Macmillan, 2000, ISBN 0-312-21207-0, str. 117.</ref><ref name=EB>''Languages of the World: Germanic languages'', The New Encyclopædia Britannica, Encyclopædia Britannica, Inc., Chicago, IL, ZDA, 1993, ISBN 0-85229-571-5.</ref> Trditev ne izključuje možnosti keltizacije Kimbrov v obdobju, ko so prebivali v [[Galija|Galiji]].<ref name="celtshistory"/> Boioriks, ki ima lahko keltsko ali keltizirano germansko ime, je bil med selitvijo iz prvotne domovine kimbrski kralj. J.B. Rives v uvodu v Tacitovo ''Germanijo'' poudarja, da so Boioriks in njegovo pleme živeli obkroženi s keltskimi ljudstvi in da je njegovo ime lahko tako pragermansko kot keltsko.<ref name=RIVES/>
==Selitev==
[[Slika:Cimbrians and Teutons invasions.svg|thumb|300px|Selitev Kimbrov in Tevtonov:<br>
[[slika:Battle icon gladii green.svg|12px]] zmage<br>[[Slika:Battle icon gladii red.svg|12px]] porazi<br>]]
===Premik proti jugovzhodu===
Malo pred letom 100 pr. n. št. se je mnogo Kimbrov, pa tudi Tevtonov in Ambronov, začelo seliti proti jugovzhodu. Po nekaj neuspešnih bitkah z Boi in drugimi keltskimi plemeni so se okoli leta 113 pr. n. št. pojavili v [[Norik]]u in vdrli na ozemlje rimskih zaveznikov [[Tavriski|Tavriskov]]. Na zahtevo rimkega konzula Gneja Papirija Karba, ki je prišel branit Tavriske, so se navidezno umaknili, da bi preslepili Rimljane, potem pa so jih napadli in porazili v bitki pri Noreji. Samo neurje, ki je prekinilo bitko, je rešilo rimsko vojsko pred popolnim uničenjem.
===Vdor v Galijo===
Po bitki se je odprla pot v [[Italija|Italijo]], Kimbri pa so se obrnili na zahod proti [[Galija|Galiji]]. Pogosto se se spopadali z Rimljani in jih ponavadi porazili. Leta 109 pr. n. št. so premagali rimsko vojsko konzula Marka Junija Silana, guvernerja [[Narbonska Galija|Narbonske Galije]]. Istega leta so premagali še rimsko vojsko konzula Gaja Kasija, ki je bil v bitki pri Burdigali (sedanji [[Bordeaux]]) ubit. Leta 107 pr. n. št. so Rimljane porazili še kimbrski zavezniki Tigurini.
==Vojna proti Rimljanom==
===Napad na Rimsko republiko===
Kimbri so šele leta 105 pr. n. št. sklenili napasti [[Rimska republika|Rimsko republiko]]. Na [[Rona|Roni]] so naleteli na rimsko vojsko. Zaradi neusklajenega delovanja rimskih poveljnikov prokonzula Kvinta Servilija Kepija in konzula Gneja Malija Maksima jim je uspelo poraziti legata Marka Avrelija Skavra in kasneje v bitki pri Arausiu še Kepija in Maksima. V katastrofalnem prazu so Rimljani izgubili okoli 80.000 mož, če k njim prištejemo še pomožne konjeniške enote in neborce, pa skoraj 112.000 mož.
[[Rim]] je zajela panika in ''terror cimbricus'' (kimbrski teror) je postal pregovoren. Vsi so pričakovali, da bodo pred rimskimi vrati kmalu videli nove Galce, zato so sprejeli izjemne ukrepe: v nasprotju z rimsko ustavo so za pet let (104-100 pr. n. št.) za konzula in vrhovnega poveljnika armade izvolili Gaja Marija, zmagovalca nad numidijskim kraljem Jugurtom.
===Poraz===
[[Slika:The defeat of the Cimbri.jpg|right|thumb| Alexandre-Gabriel Décamps: ''Poraz Kimbrov'']]
Leta 103 so se Kimbri in njihovi germanski zavezniki Tevtoni obrnili proti [[Iberski polotok|Iberskemu polotoku]], kjer so na veliko plenili. Gaj Marij je medtem dobil dovolj časa, da se je pripravil na napad nanje. Leta 102 pr. n. št. se je na Roni srečal s Tevtoni in Ambroni, ki so nameravali skozi zahodne prelaze vdreti v Italijo, medtem ko so Kimbri in Tigurini ubrali severno pot preko Rena in [[Tirolska|Tirolskih]] [[Alpe|Alp]].
Tevtoni in Ambroni Marijevega dobro branjenega tabora na ustju reke Isère niso mogli osvojiti, zato so ga obšli in nadaljevali svoje prodiranje v Italijo, Marij pa jim je sledil. Pri Aquae Sextiae je zmagal v dveh bitkah in ujel Tevtonskega kralja Tevdoboda.
Kimbri so skozi Alpe prodrli v severno Italijo. Konzul Kvint Lutecij Katul si ni upal zapreti gorskih prelazov, ampak se je umaknil na južni breg [[Pad]]a in ozemlje severno od reke prepustil napadalcem. Kimbrom se zato ni mudilo in zmagovalci Aquae Sextiae so pridobili dovolj časa, da so se pridružili glavnini rimske vojske. V bitki pri Vercelah na sotočju Sesie in Pada leta 101 pr. n. št. se je dolgo potovanje Kimbrov končalo.
Bitka, v kateri sta bila Lugij in Bioriks ubita, se je končala z njihovim popolnim porazom. Ženske so pobile svoje otroke in nato še sebe, da ne bi prišle v rimsko suženjstvo. Nekaj Kimbrov se je morda le vrnilo v severni Jutland, saj se je njihovo ime ohranilo še v 1. stoletju n. št..
Po pisanju rimskega zgodovinarja [[Justin (zgodovinar)|Justina]]<ref>Justin, ''Historiarum Philippicarum'', 38.3.6.</ref> več kot desetletje kasneje, je v letih 90-88 pr. n. št. [[Mitrijad VI. Pontski]], kralj [[Pont]]a in [[Mala Armenija|Male Armenije]], poslal h Kimbrom delegacijo s prošnjo za vojaško pomoč. Iz besedila je razvidno, da so Kimbri v tistem času živeli v severovzhodni Evropi.<ref>[http://www.forumromanum.org/literature/justin/english/trans38.html Mark Junijan Justin, ''Epitome of the Philippic History of Pompeius Trogus'', 38.3.6]</ref>
==Sklici==
| |||