|
[[Slika:Coat of Arms of Saint Petersburg (2003).png|150px|right|thumb|Grb Sankt Peterburga]]
'''Sankt Peterburg''' [sánkt pétərburg-] ({{jezik-ru|{{audio|Ru-Sankt Peterburg Leningrad Petrograd Piter.ogg|Са́нкт-Петербу́рг}}|Sankt-Peterburg|ˈsankt pʲɪtʲɪrˈburk}}), ''Sánkt-Peterbúrg'', med [[prebivalstvo|prebivalci]] ljubkovalno imenovan tudi »Piter«) je s 4.700.000 prebivalci drugo največje [[mesto]] v [[Rusija|Ruski federaciji]]. V bližnji okolici pa jih živi še deset milijonov. Leži na [[strategija|strateško]] izjemno pomembnem mestu, kjer se [[reka]] [[Neva]] [[delta (izliv)|deltasto]] izliva v [[Finski zaliv]] in dejansko simbolizira rusko okno v Evropo. Mesto je bilo ustanovljeno 27. maja 1703 na ukaz carja Petra I. Velikega, ki je mestu z najemom tujih - predvsem italijanskih - arhitektov dal evropsko noto. Je eno najpomembnejših ruskih pristanišč, zato je z gospodarskega vidika od nekdaj izjemno pomembno mesto.
Od [[18. avgust|18]]. ([[ruski koledar|31.]]) avgusta [[1914]] do [[26. januar]]jajanuarja [[1924]] je bilo mesto poimenovano '''Petrograd''', od 26. januarja 1924 do [[6. september|6. septembra]] [[1991]] pa '''Leningrad'''.
Do začetka [[18. stoletje|18. stoletja]] sta se za delto Neve, kjer se začenjajo [[trgovina|trgovske]] poti proti [[Črno morje|Črnemu morju]] in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskemu jezeru]], bojevali [[Švedska]] in [[Rusija]]. V drugi [[nordijske vojne|nordijski vojni]] je Rusija zasedla delto in po ukazu [[Ruski|ruskega]] [[car]]ja [[Peter Veliki|Petra I. Velikega]] so se dne [[27. maj]]amaja (po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] 16. maja) [[1703]] začela dela na [[Zajčji otok|Zajčjem otoku]], kjer je kmalu zrasla trdnjava svetega Petra in Pavla.
[[Slika:Saint Petersburg In Europe.png|thumb|left|200px|Lega Sankt Peterburga v [[Evropa|Evropi]]]]
Petrovi načrti pa so bili bolj dolgoročni, saj si je na tem kraju zamislil novo prestolnico, ki naj bi hkrati simbolizirala rusko okno v [[Evropa|Evropo]] ter utemeljila Rusijo kot novo velesilo in pomorsko državo. K delu na zelo neugodnem močvirnatem terenu, ki je terjalo življenja približno 100.000 delavcev, večinoma ruskih tlačanov, je povabil [[Nizozemci|nizozemske]] [[gradbenik]]e in že leta [[1712]] je mesto s selitvijo carskega dvora, senata in veleposlaništev iz [[Moskva|Moskve]] tudi dejansko postalo prestolnica. Tudi Petrovi nasledniki so ostali zvesti zahodni usmeritvi in so vabili zahodnoevropske [[arhitekt]]e, od katerih je največji pečat pustil [[Italijani|italijan]] [[Bartolomeo Francesco Rastrelli]]. Zaradi vrhunskih arhitekturnih dosežkov in umetnih kanalov, ki so dopolnjevali rokave Neve, je mesto dobilo vzdevke, kot sta npr. »''severne [[Benetke]]''« ali »''severna [[Palmira]]''«, nastale so tudi številne carske rezidence v okolici mesta, npr. [[Petrodvorec]] ([[Petergof]]), [[Oranienbaum]] (danes [[Lomonosov]]), [[Carskoe selo]] (danes [[Puškin]]), [[Pavlovsk]] in [[Gatčina]].
Mesto je doživelo tudi manj svetle trenutke, ki so nakazovali krizo carske Rusije, npr. neuspešne zahteve [[dekabristi|dekabristov]] po uvedbi [[ustava|ustave]] ([[1825]]) ali krvavo zatrto vstajo leta [[1905]].
[[31. avgust]]a [[1914]], ko je Rusija na strani [[antanta|antantnih]] sil vstopila v [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] proti [[Nemčija|Nemčiji]], so mesto zaradi [[nemščina|nemškega]] izvora imena preimenovali v bolj ruski Petrograd. Leta [[1917]] se je najprej zgodila [[februarska revolucija|februarska]], [[7. november|7. novembra]] (24. oktobra po julijanskem koledarju) istega leta, ko se je z zasedbo Zimskega dvorca uradno začela [[oktobrska revolucija|oktobrska boljševistična revolucija]], pa se je dokončno končalo zlato obdobje mesta. Že naslednjega leta je prestolnica znova postala [[Moskva]], [[26. januar]]ja [[1924]] so mesto preimenovali v Leningrad, [[socializem|socialistično]] planiranje pa je vanj prineslo kopico umazane [[industrija|industrije]] in pusta predmestna spalna naselja. Ko je junija [[1941]] [[Adolf Hitler|Hitlerjeva]] [[Nemčija]] napadla [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], niso resno načrtovali zasedbe Leningrada, odločili so se, da bodo namesto tega mesto izstradali. [[8. september|8. septembra]] [[1941]] se je tako začela 900 dnevna blokada mesta ([[obleganje Leningrada]]), ki je trajala vse do [[27. januar]]ja [[1944]] in zahtevala 800.000 žrtev. Zaradi prestanega med vojno je mesto kot prvo v Sovjetski zvezi dobilo naziv »[[mesto heroj]]«. Ves ta čas se je mesto lahko oskrbovalo le pozimi prek zamrznjenega [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]] po t.i. [[pot življenja|poti življenja]]. Dne [[12. junij]]a [[1991]], ko so po Rusiji potekale volitve za [[predsednik]]a Ruske federacije, so Leningrajčani na vzporednem referendumu s 54 % večino odločili, da se mestu vrne prvotno ime in uradno so ga preimenovali nazaj v Sankt Peterburg [[6. september|6. septembra]]. To obdobje velja za ponoven preporod mesta, še posebej leto [[2000]], ko je bil za ruskega predsednika izvoljen [[Vladimir Vladimirovič Putin]], ki je kot Sanktpeterburžan poskrbel za zajetno finančno injekcijo pri obnovi pred proslavljanjem 300-letnice mesta leta [[2003]].
== Znamenitosti ==
|
