Slovenska moderna (književnost): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Lirika |
|||
Vrstica 13:
==== Zvrsti in oblike ====
Po [[France Prešeren|Prešernu]] je nov vrh dosegla [[ljubezenska pesem]], ob njej pa še [[razpoloženjska pesem|razpoloženjska]], [[osebnoizpovedna|osebnoizpovedna pesem]], [[miselna pesem|miselna]], [[domovinska pesem|domovinska]], pa tudi [[socialna pesem|socialna]] in [[religiozna pesem|religiozna]]. V moderni niso bile priljubljene stalne pesniške oblike, pač pa so njihovo mesto zavzele svobodnejše, krajše, štirivrstične pesmi, ki so lahko tudi brez trdne kitične oblike. [[Oton Župančič|Župančič]] je imel rad daljše pesmi, zložene iz različno dolgih [[verz]]ov in [[kitica|kitic]], s svobodnim [[ritem|ritmom]], ki spominjajo na [[himna|himne]], [[ode|oda]] in [[psalm]]e. [[Verz]] se je sprostil; [[Silabotoničen verz|silabotoničnega]] so nadomestili s svobodnim razpostavljanjem poudarkov. Poudarjena mesta niso bila več strogo določena. Dokončni preboj v Moderno je dosegla Župančičeva pesem ''Roža mogota''. Cankar se po njej umakne iz pesništva v pisateljstvo.Ob koncu 19. stol. so na slovenskem političnem področju nastopale tri glavne politične stranke: Katoliška narodna stranka (klerikalna), Jugoslovanska socialnodemokratska stranka in Narodno napredna stranka (liberalna). Vodilna je bila klerikalna stranka, ki se je kasneje preimenovala v Slovensko ljudsko stranko, njen predstavnik pa je bil J.E. Krek.
Najznačilnejša pojava na Slovenskem v tem času sta bila: industrializacija in izseljevanje. Na [[Koroška|Koroškem]] in [[Štajerska|Štajerskem]] se je povečeval nacionalno-imperialistični vpliv, na Primorskem pa je nastopal italijanski iredentizem (politično rovarjenje proti državi).
Leta 1908 je vladala tako imenovana aneksijska kriza, ko si je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrska]] priključila [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]]. V [[Ljubljana|Ljubljani]] so bile [[Demonstracija|demonstracije]] kot odgovor na napade Nemcev proti Slovencem na [[Ptuj|Ptuju]]. Nemški vojaki so tedaj streljali na demonstrante in ubili Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra. Tako so Slovenci postali še bolj protiavstrijsko usmerjeni.
V ospredju pa je bilo tudi jugoslovansko vprašanje; v ta namen je nastala tivolska revolucija. Narodno vprašanje pa so reševali tudi mladi člani preporoda, kateri so izdajali tudi istoimensko revijo, ki je izhajala od 1912 do1913.
Z svojim predavanjem Slovenci in Jugoslovani je na to problem pomembno vplival tudi [[Ivan Cankar|Ivan Cankar]]. Zanj je bilo jugoslovansko vprašanje zgolj politično, ne pa tudi kulturno.
Obdobje moderne pa je bilo pomembno tudi za področje kulture, še posebej [[Književnost|književnosti]]. Po Prešernu doseže naša književnost, v tem obdobju, spet evropsko raven. Pomembna je tudi likovna umetnost tega časa. Slikarji - impresionisti so bili: Grohar, Jakopič, Sternen in Jama, kipar F. Berneker ter arhitekt J. Plečnik.
Pomembno vlogo pa je imelo tudi gledališče, kjer so prvič odigrali Cankarjeve drame.
| |||