Kolesarstvo: Razlika med redakcijama

(dodana)
 
Poškodbe (kolesarjev od kolesarjenja) lahko razdelimo v dve vrsti:
* Telesna poškodba (zunanja).
* Prekomerna vadba.
 
Kot akutno fizično poškodbo smatramo poškodbe glave in udov, ki so posledica padcev in trčenj. Ker se velik odstotek trkov pojavlja ponoči, je razsvetljava kolesa za varnost neobhodna.
 
Najpogostejše poškodbe pri pretiranem kolesarjenju odpadejo na kolena. Te so posledica številnih dejavnikov:
* Nepravilna prilagoditev kolesa, še posebej sedeža.
* Nepravilno prilagajanje pedal.
* Preveč vzponov ali preveč kilometrov na začetku sezone.
* Slaba priprava na dolge turne vožnje.
* Izbira previsoke prestave. Nižja prestava v klanec ščiti kolena, čeprav bi bile mišice sposobne izpeljati v višji prestavi.
 
Previsok sedež lahko povzroči poznejše bolečine v kolenih, prenizek sedež pa povzroči bolečine v sprednjem delu kolen. Nepravilno nameščen sedež lahko sčasoma privede do neravnovesja mišic.
 
Prekomerne telesne poškodbe, vključno s kroničnimi poškodbami živcev na lokacijah, ki nosijo težo, se lahko pojavijo kot posledica vožnje s kolesom v daljšem časovnem obdobju. Poškodba živca v dlani in karpalnega kanala v zapestju, sečnih poti in druge, so prav tako lahko posledica prekomernega kolesarjenja. Kolesa so zasnovana na različnih ergonomskih[[Ergonomija|ergonom]]skih načelih in ob pravilnih nastavitvah odpravljajo pritisk na sedež in krmilo ter omogočajo sproščen položaj sedenja.
 
S kolesarjenjem je treba začeti previdno, postopoma povečevati dolžino in pogostost kolesarskih treningov, začenši na primer uro ali dve na dan ali sto ali manj kilometrov na teden. Bolečine v mišicah so normalen stranski pojav procesa vadbe.
26.670

urejanj