France Bezlaj: Razlika med redakcijama

'''Akad. prof. dr. dr.h.c. France Bezlaj''', [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]] in [[akademik]], * [[19. september]] [[1910]], [[Litija]], † [[27. april]] [[1993]], [[Ljubljana]].

Bezlaj je študiral na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF v Ljubljani]] in FF v [[Praga|Pragi]] ter [[1939]] [[doktorat|doktoriral]] z ekspertimentalnofonetično razpravo

''Oris slovenskega knjižnega izgovora''. Zaposlen je bil do leta 1950 kot profesor na bežigrajski gimnazij in nato kot lektor češkega jezika na FF v Ljubljani, na Inštitutu za slovenski jezik (znanstveni svetnik) na [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] in od [[1958]] do [[1980]] kot [[profesor]] za primerjalno slovansko jezikoslovje na FF v Ljubljani. Leta 1957 je prejel Prešernovo nagrado, leta 1969 pa odličje z redom zaslug za narod z zlato zvezdo. Leta 1964 je postal redni član SAZU, leta 1973 član Akademije znanosti in umetnosti BiH in leta 1983 tudi član zagrebške Jugoslovanske Akademijeakademije znanosti in umetnosti ter leta 1992 še Poljske akademije znanosti in umetnosti v Krakovu. Leta 1981 je bil imenovan za zaslužnega prof.profesorja [[Univerza v Ljubljani|ljubljanske univerze]], leta 1991 pa je postal častni doktor Univerze v Ljubljani. Ob stoti obletnici njegovega rojstva so mu njegovi nasledniki na slavistiki, v etimološki komisiji Mednarodnega slavističnega komiteja in Etimološko onomastična sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na SAZU pripravili mednarodni znanstveni simpozij (Praslovanska dialektizacija v luči etimoloških raziskav, na fasadi stavbe kjer je preživel večino svojega življenja pa so odkrili spominsko ploščo z njegovim reliefom.

[[Doktorat|Dr.]] Bezlaj je bil jezikoslovni [[urednik|sourednik]] ''[[Slavistična revija|Slavistične revije]]'', glavni in odgovorni urednik ''[[Jezik in slovstvo|Jezika in slovstva]]'' ter ustanovitelj in urednik medakademskega glasila ''Onomastica Jugoslavica'' ([[1969]] - [[1991]]). Po [[Fran Ramovš|Ramovševi]] smrti [[1952]] je povsem prevzel v svoje roke deladelo za ''Slovenski etimološki slovar''., ki je njegovo življenjsko delo. Njegov življenski opus obsega 260 bibliografskih enot, poleg znanstvenih razprav in člankov od tega tudi sedem knjig in nekaj študijskih priročnikov.