Strukturalizem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: fi
slog (odstranil pristransko obarvan del, ki v enciklopedijo ne sodi)
Vrstica 1:
'''Strukturalizem''' je izraz, ki ga je razvil [[Claude Levi Strauss]], ko je leta [[1949]] izdal [[znanost|znanstveno]] delo [[Elementary structures of Kinship]], kjer opozarja na različne [[sociala|socialne]] [[organizacija|organizacije]] v [[družba|družbi]].
{{cleanup}}
 
Izraz [[struktura|strukturalizem]] je razvil Claude Levi Strauss, ko je leta 1949 izdal [[znanost|znanstveno]] delo-[[elementarry structures of Kinschip]], kjer opozarja na različne socialne organizacije v družbi. Njegovo delo je posegalo v področje [[antropologija|antropologije]] vendar je zaradi aktualnosti zelo močno preseglo okvire raziskav. V Evropi je v tem času najmočneje zastopana [[filozofija|filozofska]] smer [[eksistencializem|eksistencializem]] o katerem so tudi v Sloveniji na dolgo in široko diskutirali tako [[filozof|filozofi]], [[pisatelj|pisatelji]], [[politik|politiki]], [[pesnik|pesniki]] in vrabčki, le o strukturalizmu ni bilo kaj slišati. To je bila nekakšna [[tabu]] tema in se je ni smelo obravnavati. V bistvu gre za to, kako določena politično prevladujoča struktura družbe prevlada vse ostale in jih potisne na obrobje dogajanja, kljub temu da lahko razpolagajo z veliko znanja in izkušenj. V Sloveniji se je to zgodilo po drugi svetovni vojni, tisti hip, ko so vodilni ljudje iz "vojaških škornjev" prestopili v civilne "salonarje". Družbeni produkt je padel na polovico prejšnjega. To se je najlepše odrazilo v [[arhitektura|arhitekturi]] in [[gradbeništvo|gradbeništvu]]. Izobrazbena struktura je pomembna samo do izobrazbenega nivoja političnega vodstva, [[mojster|mojstra]], [[učitelj|učitelja]], [[strugar|strugarja]], [[tehnik|tehnika]], itd. V arhitekturi je zavladal "LukaMatija"-(Leskovšek-Maček) v gradbeništvu "MEgrad"-(Maček-Edvard gradita), tu so bili dobri arhitekti in inženirji odveč. Gradilo se je veliko, vendar primitivno in marsikaj se je kmalu podrlo, zlomilo, [[stroj|stroji]] pa so se ustavljali. Inženirji, doktorji, znanstveniki so postajali čisto obrobna struktura, njihovo mnenje se lahko upošteva, največkrat pa sploh ni pomembno. Na vseh področjih družbenega življenja je nastal zastoj. [[Strukturalizem]] je načel našo družbo navznoter, se širil v [[podjetje|podjetja]] in [[ustanova|ustanove]] ter [[družba|družbeno]] [[politika|politične]] [[organizacija|organizacije]]. Ko so se [[lokomotva|lokomotive]] začele ustavljati-(tehniške preobremenitve), je nastal "vik in krik", zato je bilo treba sklicati [[Kongrese KP]] od 1 do 7, da se ugotovi krivca vseh nesreč. Glavni krivec pa je zahrbtna "družbena bolezen", ki se imenuje "[[Strukturalizem]]" in nanjo nobena družba ni [[imun|imuna]], slovenska pa žal še ozdravela ni.
Njegovo delo je posegalo v področje [[antropologija|antropologije]] vendar je zaradi aktualnosti zelo močno preseglo okvire raziskav. V [[Evropa|Evropi]] je v tem času najmočneje zastopana [[filozofija|filozofska]] smer [[eksistencializem]] o katerem so tudi v [[Slovenija|Sloveniji]] na dolgo in široko diskutirali [[filozof|filozofi]], [[pisatelj|pisatelji]], [[politik|politiki]], [[pesnik|pesniki]] in ostali, le o strukturalizmu ni bilo nič slišati. To je bila nekakšna [[tabu]] tema in se je ni smelo obravnavati.
 
==Bistvo strukturalizma==
V bistvu gre za to, kako določena politično prevladujoča struktura družbe prevlada vse ostale in jih potisne na obrobje dogajanja, kljub temu da lahko razpolagajo z veliko znanja in izkušenj. V Sloveniji se je to zgodilo po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], tisti hip, ko so vodilni ljudje iz »vojaških škornjev« prestopili v civilne »salonarje«. Družbeni produkt je padel na polovico prejšnjega. To se je najlepše odrazilo v [[arhitektura|arhitekturi]] in [[gradbeništvo|gradbeništvu]].
 
[[Kategorija:Družboslovje]]