'''Jugoslovanska nacionalna stranka''' ('''JNS''') je bila državna [[politična stranka]] [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskih]] [[liberalecliberalizem|liberalcev]] v tridesetih letih 20. stoletja. Formirati se je pričela po volitvah v [[Narodna skupščina|Narodno skupščino]] novembra [[1931]]. Služila naj bi kot 'dokaz' liberalizacije šestojanuarskega režima in vračanja v strankarsko-politično življenje; to naj bi režimu zagotovilo širšo politično osnovo. Proces njenega organiziranja je tekel zelo počasi. [[4. maj]]a [[1932]] je bila ustanovljena stranka z imenom [[Jugoslovanska radikalno-kmečka demokracija]], ki so jo sestavljali predvsem disidenti [[Demokratska stranka|Demokratske stranke]] in [[Narodna radikalna stranka|NRS]]. Iz [[Dravska banovina|Dravske banovine]] so se ji pridružili liberalci, del članov [[Samostojna demokratska stranka|Samostojne demokratske stranke]] in [[Samostojna kmetijska stranka|Samostojne kmetijske stranke]]. Strankin program je temeljil na idejnih osnovah šestojanuarskega režima: integralno jugoslovanstvo in državni unitarizem. Kot t. i. dvorska stranka, ustvarjena od zgoraj, ni imela močnejšega vpliva med prebivalstvom in je zbirala pretežno tiste, ki so bili na razne načine odvisni od režima. Že na začetku je v njej prihajalo do konfliktov med raznimi skupinami, ki so bile večinoma zbrane po predšestojanuarski strankarski pripadnosti. Statut in program stranke sta bila sprejeta na njenem prvem kongresu julija [[1933]], ko se je ta preimenovala v Jugoslovansko nacionalno stranko. Njen prvi predsednik je postal [[Narodna radikalna stranka|radikalski]] disident [[Nikola Uzunović]]. Po smrti kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] ji je knez [[Pavle Karađorđević|Pavle]] postopoma odtegoval zaupanje. Na skupščinskih volitvah [[1935]] formalno ni sodelovala, večina njenih pristašev pa je glasovala za [[Bogoljub Jevtić|Jevtićevo]] volilno listo. Z nastopom [[Milan Stojadinović|Stojadinovićeve]] vlade in režima [[JRZ]] je stranka prešla v opozicijo. Na strankinem kongresu junija [[1936]] je predsednik JNS postal [[Petar Živković]], njen glavni tajnik pa [[Albert Kramer]]. Na skupščinskih volitvah [[1938]] je Živkovićeva skupina v JNS sodelovala na [[Vladko Maček|Mačkovi]] volilni listi, medtem ko so pristaši JNS na [[Hrvaška|Hrvaškem]] sodelovali na Stojadinovićevi. Ta delitev se je ohranila tudi po volitvah. Predstavniki JNS so sodelovali v [[Dušan Simović|Simovićevi]] vladi in nato v emigrantskih vladah.
