Ruđer Josip Bošković: Razlika med redakcijama

Ruđer se je rodil kot osmi otrok in najmlajši od šestih sinov očeta Nikole Boškovića (rojen okoli 1641), [[Srbi|srbskega]]<ref name=pejasinovic>Pejašinović.</ref><ref name=casini>Casini.</ref> ali [[Hrvati|hrvaškega]]<ref>http://books.google.com/books?id=PMvcEPyNMGgC&pg=PA47&lpg=PA47&dq=roger+boscovich&source=web&ots=Scav-J9miA&sig=bQvCpHfaO-S8rtdggWBfMAJf864&hl=en&sa=X&oi=book_result&ct=result&redir_esc=y#v=onepage&q=roger%20boscovich&f=false</ref><ref>http://www.matica.hr/Vijenac/vijenac386.nsf/AllWebDocs/Rugjer_Boskovic_je_nas_suvremenik_</ref> trgovca iz [[Orahov Do|Orahovega Dola]] pri [[Trebinje|Trebinju]], in matere Paole Bettera, hčere Bara Bettera iz znane dubrovniške družine, italijanskega porekla. Oče Nikola je umrl zaradi črevesnih težav, 18. septembra 1721<ref name=pejasinovic />, ko je bilo Ruđerju deset let. Ruđer je celo svoje življenje preživel v tujini, kjer je postal svetovno znan. V Dubrovnik se je vrnil le enkrat, leta 1747.

Svojega porekla ni nikoli skrival, ostal je Slovanec, kot so se tedaj imenovali [[Južni Slovani]].{{cn}} Osnovno izobrazbo je dobil v Dubrovniku. Osnovni tečaj branja in pisanja je dobil od duhovnika Nikole. Nato pa je nadaljeval na dubrovniškem jezuitskem kolegiju (Collegium RegusinumRagusinum). V tem času je pokazal izredno nagnjenje do nadaljnjega umstvenega razvoja. Bil je znan po svojem dobrem spominu in hitrem ter globokem premišljevanju. 16. septembra 1725 je s štirinajstimi leti odšel v [[Rim]], kjer se je vpisal na [[Rimski kolegij]] (Collegium Romanum, Collegio Romano). Tu je študiral [[matematika|matematiko]] in [[fizika|fiziko]]. Leta 1732 je diplomiral iz [[filozofija|filozofije]], kmalu zatem pa tudi iz [[teologija|teologije]]. Po končanem študiju je bil [[duhovniško posvečenje|posvečen]] v duhovnika in je stopil v jezuitski red. V letu 1740 je zaradi svojih sposobnosti postal profesor matematike na Rimskem kolegiju profesor matematike.

Bošković je tvorec ''enotnega zakona sil'', pri čemer je predpostavil, da [[gravitacija]] ni le privlačna [[sila]] ([[Isaac Newton|Newtonov]] [[splošni gravitacijski zakon]]), temveč je tudi odbojna, in se njen 'predznak' na majhnih [[razdalja]]h med [[telo (fizika)|telesi]] izmenično spreminja. Smatral je, da je [[osnovni delec]] brez [[razsežnost]]i izvor sile. [[Čas]] in [[prostor]] je imel z razliko od Newtona za [[relativnost|relativna]]. Njegova [[atomska teorija]] je primer jasnega in točno opredeljenega sistema, ki izkorišča [[načelo|načela]] [[klasična mehanika|klasične mehanike]]. Njegovo delo je vplivalo na [[Michael Faraday|Faradayjevo]] delo pri razvoju teorije [[elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]]. Po [[Albert Einstein|Einsteinovem]] sodelavcu [[Lancelot Law Whyte|Whyteu]] so Boškovićeve zamisli vplivale na Einsteinove osamljene in večkratne neuspešne poskuse izdelave [[enotna teorija polja|enotne teorije polja]]. Bošković je morda prvi, ki si je zamislil [[bela luknja|bele luknje]], saj si je zaradi odbojne narave gravitacije v svojem zakonu sil lahko zamislil obratno stanje kot pri [[črna luknja|črnih luknjah]], kar je dejansko tudi storil. V sodobnih [[kozmologija|kozmoloških]] teorijah se je pojem odbojne gravitacije izkazal za pomembnega pri raziskovanju mladega [[Vesolje|Vesolja]].

Na Dunaju je leta 1758 objavil svoje znamenito delo ''Teorija naravoslovja, izvedena na edini zakon sil, ki obstajajo v naravi'' (''Theoria philosophiae naturalis redacta ad unicam legem virium in natura existentium''). Delo je vsebovalo njegovo [[atomska teorija|atomsko teorijo]] in teorijo o [[sila]]h. Druga izdaja je izšla leta 1763 v [[Benetke|Benetkah]], tretja leta 1922 v [[London]]u in četrta leta 1966 v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Peta izdaja je izšla leta 1974 v [[Zagreb]]u.

Zaradi spletk svojih sodelavcev se je odločil vrniti v rodni Dubrovnik in tam upokojiti. Leta 1773 so v Italiji ukinili jezuitski red. Zaradi negotovosti je sprejel povabilo [[seznam francoskih kraljev|francoskega kralja]] [[Ludvik XV. Francoski|Ludvika XV.]] Odšel je v [[Pariz]], kjer je postal predstojnik oddelka za [[optika|optiko]] Francoske vojne mornarice s pokojnino 8000 [[livra|livr]]. Polovico pokojnine je prispevalo Ministrstvo za mornarico, polovico pa Ministrstvo za zunanje zadeve.

V tem času mu je kralj podarildal francosko državljanstvo. V Franciji je ostal deset let. Medtem je služba postajala vse bolj neprijetna in na trenutke nevzdržna. Vseeno je nadaljeval z znanstvenim delom in objavil več odličnih del. Med njimi je bila lepa rešitev problema določevanja [[tir]]ov [[komet]]ov iz treh opazovanj. V tem času se je ukvarjal tudi z mikrometri in [[kromatična aberacija|akromatičnimi]] daljnogledi.