Belgijska Galija: razlika med redakcijama

dodanih 7.054 zlogov ,  pred 8 leti
nadaljevanje
m (r2.7.1) (robot Dodajanje: th, uk, zh Spreminjanje: ca)
(nadaljevanje)
|image_map_caption = Galija v poznem 1. stoletju pr. n. št.
|year_start = 22 pr. n. št.
|year_end = 406 n. št.
|continent = Evropa
|region = [[Nizozemska]], [[Belgija]], [[Luksemburg]], [[Francija]], [[Nemčija]]
|status =[[rimske province|rimska provinca]]
|government_type =
|religion = keltsko in rimsko mnogoboštvo, krščanstvo
|common_languages = keltski in germanski jeziki
|event_start =
|event_end =
|date_end =
|capital = [[Metz]], zatem [[Trier]]
|today = {{flag|Belgija}}<br>{{flag|Luksemburg}}<br>{{flag|Nizozemska}}<br>{{flag|Francija}}
}}
 
'''Belgijska Galija''' ([[latinščina|latinsko]]: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima<ref>''Luxembourg'', Funk & Wagnalls New Encyclopedia, 16, Funk & Wagnalls, Inc., 1990, ISBN 0-8343-0091-5</ref>), [[rimska provinca]], ki je obsegala sedanjo [[Nizozemska|Nizozemsko]] južno od [[Ren]]a, [[Belgija|Belgijo]], [[Luksemburg]], severovzhodno [[Francija|Francijo]] (regije [[Nord]], [[Pikardija]] in [[Zgornja Normandija]]) in zahodno [[Nemčija|Nemčijo]] (Porenje brez [[Moselle]]). Njeni prebivalci so bili [[Belgi]], mešanica [[Kelti|keltskih]] in [[Germani|germanskih]] plemen. [[Julij Cezar|Cezar]] omenja, da sta njeno mejo z Galijo tvorili [[Marna]] in [[Sena]],<ref name=Commentarii>[[Julij Cezar]], ''[[Commentarii de bello Gallico|Komentarji galskih vojn]]''</ref> z Germanijo pa Ren.<ref name=Commentarii/>
 
==Rimska osvojitev==
Ozemlje, ki so ga Rimljani kasneje imenovali Belgijska Galija, je v [[galske vojne|galskih vojnah]] osvojil Julij Cezar leta 57 pr. n. št.. Sodobne raziskave kažejo, da je takrat v regiji živelo osemnajst plemen.<ref>J.-P. Picot, ''Dictionnaire Historique de la Gaule'', Pariz: La différence, 2002, str. 321.</ref>
 
V vojni proti Rimljanom so se združila vsa belgijska plemena, razen [[Remi|Remov]], delno zaradi strahu pred izolacijo, do katere bi prišlo, če bi Rimljani osvojili ostanek njihovega ozemlja, delno pa zaradi jeze, ker so rimske legije preteklo zimo prezimovale na njihovem ozemlju. Sodobne ocene kažejo, da so imeli združeni [[Belgi]] približno 288.000 vojakov, ki jim je poveljeval [[Svesioni|svesionski]] kralj [[Galba]].<ref>Julij Cezar, ''Osvojitev Galije'', New York: Penguin, 1982, str. 59-60.</ref> Cezar se je zaradi velikosti belgijske vojske in njenega izrednega poguma izogibal neposrednemu spopadu. Namesto tega se je njegova konjenica spopadala z manjšimi plemenskimi vojskami. Za večjo bitko se je odločil šele takrat, ko mu je uspelo osamiti eno od plemen. Plemena so se postopoma vdajala in Cezar je poražencem ponudil prizanesljive mirovne pogoje in celo rimsko zaščito pred grožnjami sosednjih plemen.<ref>Julij Cezar, ''Osvojitev Galije'', str. New York: Penguin, 1982, str. 59, 70, 72.</ref> Večina plemen je ponujene mirovne pogoje sprejela.
 
Osvojitvi leta 57 pr. n. št. je sledil niz uporov. Največjega so po [[Vercingetoriks]]ovem porazu leta 52. pr. n. št. vodili [[Belovaki]]. Belgi se se med uporom izogibali neposrednemu spopadu z Rimljani in so namesto tega s konjenico in lokostrelci stalno nadlegovali njihove legije pod neposrednim Cezarjevim poveljstvom. Ko je belovaška zaseda, v katero so nameravali zvabiti Rimljane, spodletela, je upor propadel. Rimljani so upornike pobili.
==Cezarjevi ''Komentarji''==
Julij Cezar je v svojih ''[[Commentarii de bello Gallico|Komentarjih galskih vojn]]'' zapisal:
{{quote|''Galija je razdeljena na tri dele. V prvem so naseljeni [[Belgi]], v drugem [[Akvitanci]] in v tretjem prebivalci, ki se v njihovem jeziku imenujejo [[Kelti]], v našem pa [[Galci]]. Omenjena ljudstva imajo poleg različnih jezikov tudi različne institucije in zakone. Galce od Akvitancev ločuje reka [[Garona]], od Belgov pa reki [[Marna]] in [[Sena]]. Najpogumnejši od vseh plemen so Belgi, ker živijo daleč od kulture naše [[Narbonska Galija|province]], ker jih obišče zelo malo trgovcev, ki bi jim prodajali stvari za pomehkuženje duha in ker so najbližji [[Germani|Germanom]] na drugem bregu [[Ren]]a, s katerimi se nenehno vojskujejo.''}}
 
==Ustanovitev province==
Provinca Belgijska Galija je bila prvotno del [[Galija|Galije]] (''Gallia Comata''). Ker se je njena državna uprava izkazala za neučinkovito, je po popisu prebivalstva v Galiji leta 27. pr. n. št. cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] ukazal prestrukturiranje galskih provinc. [[Mark Agripa]] je zato leta 22 pr. n. št. Galijo razdelil na tri province: [[Akvitanska Galija|Akvitansko]], [[Lugdunska Galija|Lugdunsko]] in Belgijsko Galijo. Agripova delitev je temeljila na jezikovnih in rasnih značilnostih regij. Belgijska Galija je bila mešanica keltskih in germanskih ljudstev.<ref>M. Bunson, ''Encyclopedia of the Roman Empire'', New York: Facts on File, 1994, str. 169.</ref> Njeno glavno mesto je bil [[Reims]], kasneje [[Trier]]. Natančen datum selitve ni poznan.
 
Sodobni zgodovinarji gledajo na naziv Galija in njeno delitev kot na proizvod napačne etnografije. Njena delitev na tri province je bil poskus vzpostavitve bolj učinkovite uprave, ki je bil v nasprotju z delitvijo na kulturni osnovi.<ref>The Cambridge Ancient History, nova izdaja, 10, London: Cambridge University Press, 1970, str. 469.</ref> Ravnotežje med romanizacijo prebivalstva in ohranitvijo obstoječe kulture je rušilo več zaporednih rimskih cesarjev. Rimljani so omogočali preživetje lokalnih vlad (kantonov), vendar so istočasno omejevali njihovo število. Rimsko oblast je izvajala Galska skupščina (''Concilium Galliarum'') v Reimsu ali Trierju. Ugledni predstavniki Belgijske Galije so se morali udeleževati slavnosti v Lugdunumu ([[Lyon]]), na katerih so običajno proslavljali in poveličevali cesarjev genij. Učinkovitost Skupščine se je pokazala v postopni romanizaciji osebnih imen lokalne elite in romanizaciji zakonodaje pod vplivom lokalnih oblastnikov.<ref>E.M. Wightman, ''Gallia Belgica'', Los Angeles: University of California Press, 1985, str. 57-62, 71-74.</ref>
 
==Reforme==
V 1. stoletju n. št,, verjetno okoli leta 90, je galske province reorganiziral cesar [[Domicijan]], ki je nameraval vojno področje ob Renu ločiti od civilnega prebivalstva regije.<ref>M.T. Boatwright, D.J. Gargola, R.J. A. Talbert, ''A Brief History of the Romans'', New York: Oxford University Press, 2006, str. 224.</ref> Severovzhodni del Belgijske Galije je odcepil in ga preimenoval v [[Spodnja Germanija|Spodnjo Germanijo]]. Kasneje je Spodnjo Germanijo ponovno reorganiziral in jo preimenoval v Drugo Germanijo (''Germania Secunda''). Vanjo je spadal vzhodni del sedanje [[Belgija|Belgije]], najbolj južni del sedanje [[Nizozemska|Nizozemske]] in del sedanje [[Nemčija|Nemčije]]. Odcepil je tudi vzhodni del Belgijske Galije in ga preimenoval v [[Zgornja Germanija|Zgornjo Germanijo]] (''Germania Superior''). Vanjo sta spadala del zahodne Nemčije in del vzhodne [[Francija|Francije]]. Južna meja Belgijske Galije je bila pomaknjena proti jugu. Vanjo so bila vključena mesta Camaracum ([[Cambrai]]), Nemetacum ([[Arras]]), Samarobriua ([[Amiens]]), Durocorter ([[Reims]]), Diuidorum ([[Metz]]) in Augusta Treverorum ([[Trier]]).
 
Cesar [[Dioklecijan]] je okoli leta 300 ponovno reorganiziral rimske province in Belgijsko Galijo razdelil na Prvo (''Belgica Prima'') in Drugo Belgijsko Galijo (''Belgica Secunda''). Glavno mesto Prve Belgijske Galije je bil Treveri (Trier). Meja med Prvo in Drugo Belgijsko Galijo je potekala približno po reki [[Meuse (reka)|Meuse]].
 
==Propad==
Leta 406 so [[Vandali]], [[Burgundija|Burgundijci]] in druga plemena prečkala Ren in premagala galsko vojsko. Spodnjo Germanijo so že pred tem preplavili [[Franki]] in ji vladali najmanj od leta 350. V 5. stoletju je Druga belgijska Galija postala središče [[Klodvik I.|Klodvikovega]] [[Merovinško kraljestv|Merovinškega kraljestva]] in v 8. stoletju jedro [[Karolinško cesarstvo|Karolinškega cesarstva]]. Po smrti [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]], sina [[Karel Veliki|Karla Velikega]], je bila regija z Vedunsko pogodbo leta 843 razdeljena na Vzhodno, Zahodno in Srednje Frankovsko kraljestvo, katero je nasledila [[Lotaringija]]. Na delitev se pogosto gleda kot na razpad frankovskega imperija, a je bila v resnici nadaljevanje [[Salijski Franki|salijske]] dediščine. Lotaringija je bila leta 870 z Meerssensko pogodbo razdeljena med Vzhodno in Zahodno frankovsko kraljestvo.
 
==Sklici==
{{opombe|2}}
 
{{hist-stub}}
[[Kategorija:Rimske province]]
 
33.675

urejanj