Viljem II. Oranski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: be:Вільгельм II Аранскі |
|||
Vrstica 9:
Domišljav in jezljiv, brez izkušenj na bojnem polju, prvotno ni imel ugleda in ni bilo videti, da bo v dveh letih svojega ''stadhouderata'' pripeljal državo v zelo hudo politično krizo. Svoj vpliv je (po že preizkušeni metodi strica [[Mavricij Oranski|Mavricija]]) povečal tako, da se je povezal z ortodoksnimi [[Kalvinizem|kalvinisti]], zanašal pa se je tudi na preproste množice, ki so bile v preteklosti vedno na strani Oranskih. Njemu naklonjeni duhovniki so začeli preganjati [[Katolištvo|katoličane]] v obmejnih pokrajinah, kjer [[reformacija]] prej zaradi bližine Španije ni bila izpeljana do konca. Kritizirali so dominantno vlogo province Holandije in rušili ravnotežje med političnimi silami, za katerega se je tako prizadeval Viljemov oče. Ob vsemogočih izzivanjih pa so bile odločilne razlike v pogledih na potrebno velikost vojske.
Že v času mirovnih pogajanj so skupščine provinc (''staten''), s holandsko na čelu, močno zmanjšale financiranje vojske, tako da je leta 1648 štela le še 35.000<ref>Israel, str. 602</ref> mož (leta 1642 preko 70.000) in leta 1649 samo še 29.250 mož. Ko je holandska skupščina izglasovala še nadaljnje zmanjšanje svojega deleža, ni šlo več le za vojsko, ampak za vprašanje, kdo je gospodar položaja, in Viljem se je odločil za akcijo. Po predhodnem dogovoru s ''stadhouderjem'' v Friziji, Willemom Frederikom, je 30. julija 1650 izvedel vojaški udar. V Haagu je dal zapreti 6 najvplivnejših predstavnikov mest v holandski skupščini (med njimi Jacoba de Witta, očeta kasnejšega vodje republikanske vlade [[Johan de Witt|Johana de Witta]] in [[Cornelis de Graeff|Cornelisa de Graeff]]) in istočasno iz Gelderlanda poslal pod vodstvom Willema Frederika 12.000 mož, da bi zavzeli [[Amsterdam]], najmočnejše mesto v nasprotnem taboru (z [[Arminijanci|arminijanskim]] mestnim svetom). A vojsko, ki je ponoči korakala proti Amsterdamu, je opazil poštni kurir in obvestil mestne oblasti ravno še v pravem času, da so zaprle mestna vrata. Napad preko obzidja ni bil v načrtu in vojska je mesto obkolila. Sedaj se je knez lahko pogajal s stališča sile in izid je pokazal, da je bil gospodar položaja. Dva največja zagovornika zmanjšanja vojske je mestni svet izločil iz svoje sredine in preklical sklep o zmanjšanju vojske. Viljem je dosegel svoje in celo dobil priznanje od manjših provinc, ki so tako odkrito pokazale antagonizem do bogatega Amsterdama. Viljem se je v zunanji politiki približal Franciji in zaostril odnose s Španijo a je že čez dva meseca umrl za [[črne koze|črnimi kozami]]. Nepričakovana smrt je postavila politične razmere v državi na glavo. Na oblast je pripeljala republikansko stranko. Začelo se je 22 letno obdobje oblasti brez ''stadhouderata''.
Viljemov edini sin in naslednik, kasnejši [[Viljem III. Oranski|Viljem III.]], se je rodil po očetovi smrti. Očetovo vlogo je prevzel čez 22 let in leta 1683 postal tudi angleški kralj.
| |||