Friderik Henrik Oranski: Razlika med redakcijama

odstranjenih 7 zlogov ,  pred 9 leti
m
brez povzetka urejanja
m (robot Odstranjevanje: pt,zh,is,pl,ru,be,fr,es,en,fy,nds-nl,it,ja,cs,nl,sv,da (strongly connected to sl:Friedrich Oranski))
mBrez povzetka urejanja
{{bioslika|islike=Frederik_Hendrik_by_Michiel_Jansz_van_Mierevelt.jpg|napis=''Friderik Henrik Oranski''. Naslikal Michiel van Mierevelt, 1632/40).}}
 
'''Friderik Henrik Oranski''' ([[Nizozemščina|nizozemsko]]: ''Frederik Hendrik van Oranje''), [[knez]] [[Orange (kneževina)-Nassau|Oranski]], * [[29. januar]] [[1584]], [[Delft]], [[14. marec]] [[1647]], [[Haag]].
 
Friderik Henrik je bil najmlajši sin [[Viljem I. Oranski|Viljema I. Oranskega]]. Leta 1625 je kot knez nasledil polbrata [[Mavricij Oranski|Mavricija]]. Skupščine so mu dodelile tudi nekdanje Mavricijeve službe: položaj vrhovnega poveljnika vojske in položaje ''stadhouderja'' (državnega namestnika) v provincah [[Holandija]], [[Zelandija]], [[Utrecht]], [[Overijssel]] in [[Gelderland]] in (leta 1640) [[Greningen]]. Uravnovesil je politične razmere v [[Republika Nizozemska|Republiki Nizozemski]]. Nadaljeval je [[Nizozemska osamosvojitvena vojna (drugi del)|osamosvojitveno vojno]] s Španijo in razširil meje Republike (približno) na velikost današnje [[Nizozemska|Nizozemske]]. Bil je spreten politik in priznan vojskovodja. Podpiral je umetnost in iz svoje rezidence v Haagu ustvaril značilen holandski dvor.
==Urejanje razmer v Republiki==
 
Ob Mavricijevi smrti leta 1625 so bile gospodarske in politične razmere v Republiki zelo slabe: znotraj dežele so skrajni [[kalvinizem|kalvinisti]] (stranka proti-remonstrantov) z izzivanji in izgredi izvajali teror nad versko zmernejšimi in politično mirnejšimi remonstranti; od zunaj so napadali Španci, ki so oblegali mesto [[Breda (mesto)|Breda]] (in ga dva meseca po Mavricijevi smrti zavzeli); katoliške čete so se v [[Tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]] iz [[PalatinantPalatinat]]a nevarno približevale vzhodni meji Republike; za vojsko pa ni bilo denarja, niti ne politične volje, da bi ga zagotovili s posojili.
 
Friderik Henrik se je lotil urejanja razmer mirno, previdno a odločno. Bil je najbolj privlačna osebnost [[Orange-Nassau|Oranske družine]] po Viljemu I., karizmatičen, preudaren, previden, državnik, ki je vedno dajal prednost kompromisu in srednji poti. Najprej je objavil, da vojska ne bo več preganjala mirnih shodov remonstrantov, temveč le izgrede in nasilje. Potem je v mestnih upravah previdno podpiral remostrante in jim pomagal, da so v nekaterih mestih spet prišli na oblast. Ravnotežje med političnima stranema je nato vzdrževal tako, da je vedno podpiral šibkejšo stran. Ne da bi menjal ljudi, je dosegel v javnosti večjo sproščenost, spet so se začeli pojavljati pamfleti in karikature, ki so se, kot nekoč, upale kritizirati oblast. Tedaj je nastala poznana [[Rembrandt]]ova slika ''kamenjanje sv. Štefana'', ki namiguje na juridični umor [[Johan van Oldenbarnevelt|Johana van Oldenbarnevelta]], političnega nasprotnika Mavricija in proti-remonstrantov.
1.118

urejanj