Bolgarija leži v v.vzhodnem delu Balkanskega polotoka. V s.severnem delu so nizka gričevja in širni puhlični platoji med staro planino in [[Donava|Donavo]], razrezani z dolinami rek, ki pritekajo s hribov na Jjugu. V podlagi so kredni apnenci in peščenjaki, ki jih prekriva plast rodovitne puhlice. Proti Jjugu se gričevje polagoma zvišuje v razčlenjeno s.severno predgorje Stare planine, visoko do okoli 400m. Na skrajnem SV je izrazito sušna pokrajina [[Dobrudža]], zgrajena iz krednih in terciarnih apnencev, prekritih s puhlico. [[Stara planina]] ali [[Balkan]] je več kot 600 km dolgo in 50–70 km široko gorstvo, ki se vleče po sredini države od Zzahoda proti Vvzhodu. [[Mladonagubano gorstvo]] ima značilnosti sredogorja , v z.zahodnem delu je zgrajeno iz skrilavih glinovcev in apnencev, v najvišjem, srednjem delu (Botev, 2376 m) iz kristalinskih kamnin, v v.vzhodnem delu, ki se znižuje proti Črnemu morju, iz fliša. Na j. robu spremlja gorstvo niz mlajših, gosto naseljenih medgorskih kotlin (npr Kazanliška kotlina). Trakijsko nižavje vzdolž reke [[Marica (razločitev)|Marice]] je 50–100 km širok pas ravnin in nizkih gričevij, ki se proti Z nadaljujejo v pas medgorskih kotlin (npr. Sofijska kotlina) na stiku med Staro planino in [[Rodopi]].
