Morini: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slika |
Zgodovina, zaključek |
||
Vrstica 5:
O Morinih in njihovem jeziku je malo znanega. [[Zosim]] omenja, da se je eno od njihovih mest (sedanji [[Boulogne-sur-Mer]]) imenovalo Bononija, v [[srednji vek|srednjem veku]] pa Bonen. Zosim omenja tudi to, da je imelo mesto spodnjegermanske značilnosti (''Bononia germanorum''). Morinski ''civitas'' v rimskem obdobju je bila Tarwanna ali Tervanna, sedanji Thérouanne ([[nizozemščina|nizozemsko]]: Terwaan) v [[Francija|Franciji]].
Morini so skupaj z [[Menapijci]] omenjeni v [[Julij Cezar|Cezarjevih]] [[Commentarii de bello Gallico|Komentarjih galskih vojn]].<ref>Julij Cezar, ''[[Commentarii de Bello Gallico|Komentarji galskih vojn]]'', 2.4.</ref>
==Etimologija==
Vrstica 16:
Morini so prebivali v hišah iz trave v vaseh ob morski obali in na majhnih otokih, obdanih z ribniki. Hiše so gradili na robovih [[polder]]jev in na umetnih gričih v polderjih, ki so jih imenovali ''pol'' ali ''terp''. Sledovi ''polov'' so še vidni, na primer v naravnem rezervatu Uitkerkse Polder.<ref name=Polder>http://www.studiokontrast.com/nr/31_uitkerke.html</ref> Vidni so tudi nasipi in rimski jarki.<ref name=Polder/>
Obdelovalne površine so pridobili z izsuševanjem. Bili so uspešni kmetje, ker so bili polderjih zelo rodovitni. Trgovali so z
==Zgodovina==
Cezar se je zelo zanimal za del morinskega ozemlja okoli sedanjega [[Calais]]a, od koder je vodila najkrajša pomorska pot v [[Britanija (rimska provinca)|Britanijo]].<ref>Cezar, ''Komentarji galskih vojn'', 4. 21.3.</ref> Morini so imeli več pristanišč. Eno od njih je bilo ''Portus Itius'', sedanji [[Boulogne]].<ref>Cezar, ''Komentarji galskih vojn'', 5.2.3.</ref><ref>[[Strabon]], ''Geografija'', 4.5.2.</ref>
Cezar je želel med severnimi Morini vzbuditi predvsem strah, ''"da ga ne bi napadli"''.<ref>Cezar, ''Komentarji galskih vojn'' , 4.22.</ref> Ozemlje Morinov in Menapijcev je bilo dobro zavarovano z močvirji in gozdovi in zato primerno za gverilsko vojskovanje. Labien je leta 55 pr. n. št. okrepil rimski pritisk na strateško pomembnejša zahodna morinska ozemlja.<ref>Cezar, ''Komentarji galskih vojn'' , 4.38.1-2.</ref> Leta 55 pr. n. št. je Cezar tam prezimil eno od svojih legij pod poveljstvom legata Gaja Fabija.<ref>Cezar, ''Komentarji galskih vojn'', 5.24.2.</ref> Leta 53 pr. n. št. so se Morini združili, najverjetneje z Menapijci, pod poveljstvom [[Atrebati|Atrebata]] Komija.<ref>Cezar, ''Komentarji galskih vojn'', 6.8.4. in 7.76.2.</ref>Med velikim galskim uporom pod [[Vercingetoriks]]ovim vodstvom so Morini poslali kontingent približno 5.000 (ali 7.000) mož, da bi ga osvobodil iz oblegane [[Bitka pri Aleziji|Alezije]].<ref>Cezar, ''Komentarji galskih vojn'', 7.75.3.</ref>
Cezar je zapustil nekaj zanimivih podrobnosti. Pleme je imelo nekaj ''[[Pagus|pagov]]'' (''pagus'' - ''podregija''), ki so očitno samostojno sprejemali svoje odločitve.<ref>Cezar, ''Komentarji galskih vojn'', 4.22.1 in 5.</ref> Morini so pobegnili v ali za ''moeren'' (močvirje ali barje) in postali nedosegljivi za rimsko vojsko. Leta 56 pr. n. št., ko je bila jesen izredno mokra, je takšna kaktika delovala. Naslednje leto je bilo bolj sušno in taktika je spodletela.<ref>Cezar, ''Komentarji galskih vojn'', 3.28-29, 4.38.</ref> Morini naj bi s še drugimi obalnimi plemeni (Leksovijci, Namneti, Ambilijati, Diablinti in Menapijci) in plemeni iz Britanije sodelovali v vstaji [[Armoriški Veneti|Armoriških Venetov]].<ref>Cezar, ''Komentarji galskih vojn'', 3.9-10.</ref> Omenjena plemena so bila verjetno vključena v trgovino med celino in Britanijo, ki bi jo Cezar hotel imeti zase.
Cezar se je vojskoval z Morini, vendar mu je uspelo osvojiti le del njihovega ozemlja okoli Calaisa. Preostali del Morinov je k [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu cesarstvu]] priključil cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] v letih 33-23 pr. n. št.. Njihovo ozemlje je postalo del rimske province [[Belgijska Galija|Belgijske Galije]].
Misijonarji Viktorik, Fuscijan in Gencijan so proti koncu 3. stoletja Morine spreobrnili v [[krščanstvo]]. Regijo je v 7. stoletju ponovno evangeliziral sveti Audomar.
==Sklici==
| |||