Druga balkanska vojna: Razlika med redakcijama

|result=poraz [[Bolgarija|Bolgarije]] in podpisanopodpisan premirjemir v Bukarešti

|combatant1=Kraljevina Bolgarija

|combatant2=Kraljevina Srbija, Kraljevnina Romunija, [[Grčija]], Kraljevina Črna Goragora, OtomanskiOsmanski imperij

|commander1={{flagicon|Bolgarija}} [[Mihail Savov]], [[Vasil KutinchevKutinčev]], [[Nikola Ivanov]], [[Radko Dimitrijev]], [[StiliyanStilijan Kovačev]], [[Stefan Tošev]]

|commander2={{flagicon|Kingdom of Serbia}} [[Peter I. Karađorđević]]<br /> {{flagicon|Kingdom of Serbia}} [[Radomir Putnik]]<br />{{flagicon|Kingdom of Serbia}} [[Stepa Stepanović]]<br /> {{flagicon|Kingdom of Serbia}} [[Petar Bojović]]<br />{{flagicon|Romunija}} [[CarolKarel I. ofRomunski|Karel RomaniaI.]]<br />{{flagicon|Romunija}} [[Ferdinand I. Romunski|Ferdinand]]<br />{{flagicon|Romunija}} [[Alexandru Averescu]]<br />{{flagicon|Grčija}} [[Konstantin I. Grški|kronski princ Konstantin I.]]<br />{{flagicon|Grčija}} [[Viktor Dousmanis]]<br />{{flagicon|Grčija}} [[Pavlos Kountouriotis]]<br />{{flagicon|Ottoman Empire}} [[Mehmed V.]]<br />{{flagicon|Ottoman Empire}}[[Enver PashaPaša]]<br />{{flagicon|Ottoman Empire}} [[Ahmet IzzetIzet PashaPaša]]<br />{{flagicon|Črna Goragora}} [[Janko Vukotić]]

{{flagicon|Črna Goragora}} 12.802

|casualties2={{flagicon|Kraljevina Srbija}} 9.000 mrtvih, 36.000 ranjenih, 5.000 pogrešanih
}}

'''Druga balkanska vojna''' je bil [[Vojna|vojaški spopad]] med nekdanjimi zavezniki iz [[Prva balkanska vojna|prve balkanske vojne]], in sicer med [[Bolgarija|Bolgarijo]] na eni strani in [[Grčija|Grčijo]] ter [[Kraljevina Srbija|Srbijo]] na drugi strani. Slednjima državama sosta se pridružilepridružili še [[Romunija]], in [[Črna Goragora]] ter; [[Osmanski imperij]] je izkoristilo nastali položaj in samostojno napadel Bolgarijo, da bi ponovno dobil vsaj del v prvi balkanski vojni izgubljenih ozemelj. Razlog za vojno je bilo predvsem bolgarsko nezadovoljstvo priz razdelitvirazdelitvijo ozemelj po prvem balkanskem spopadu.

Spor je neuspešno z [[arbitraža|arbitražo]] hotela rešiti [[Ruski imperij|Rusija]], ker ni želela spopada med dvema svojima balkanskima zaveznicama, tj. Srbijo in Bolgarijo.

Že med pogajanji je tako prihajalo na spornih območjih do obmejnih incidentov, ki pa so se z nenadnim napadom bolgarske vojske preko reke [[Bregalnica|Bregalnice]] v noči na 30. junij 1913 razvili v novo vojno.

V ''[[bitka na Bregalnici|bitki na reki Bregalnici'']] (30. junij - 7. julij) so srbske enote uspele odbiti bolgarski napad, Grki pa so v nekaj spopadih v okolici Strumice in planine Belasice zaplenili bolgarsko topništvo.

==Vstop Romunije in TurčijeOsmanskega cesarstva v vojno==

Bolgari so 5. julija organizirali uspešen napad na srbske enote (''Bitka pri Kalimanciju''). Srbi so se zato pričeli umikati proti [[Pirot]]u in [[Niš]]u, kjer so hoteli organizirati obrambo. Zaradi vstopa Romunije v vojno pa so se bolgarske enote pričeli umikati, saj severna bolgarska meja namreč ni bila dobro branjena. Zato so Srbi ponovno zasedli izgubljena ozemlja po bitki pri Kalimanciju. Romunija se je navkljub [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskemu]] nasprotovanju vmešala v vojno. Imela je namreč nerešeno vprašanje z Bolgarijo glede [[Dobrudža|Dobrudže]]. Zaradi bolgarskih sil, ki so bile zaposlene s spopadi na zahodnem in južnem delu države, so romunske enote skoraj zavzele [[Sofija|Sofijo]]. Padec bolgarskega glavnega mesta je preprečil nemški cesar.

13. julija pa so Bolgare napadli še TurkiOsmani. Njihove enote so prešle razmejitveno črto Enos - Midija ter že čez devet dni zasedle [[OdrinEdirne]] (Odrin). Sočasno se je odvijal tudi grško-bolgarski spopad pri kraju Kresna.

Zaradi tegaizgubljene vojaške situacije je bila Bolgarija prisiljena zaprositi za premirje. Vojaški spopadi so bili končani 31. julija opoldne, torej po mesecu dni. Mirovni sporazum po drugi balkanski vojni je bil podpisan 10. avgusta 1913 v [[Bukarešta|Bukarešti]]. Ta je predvideval, da je Romunija dobila južno Dobrudžo, Vardarsko Makedonijo je dobila Srbija, Egejsko Makedonija pa Grčija, Bolgarija je izgubila Trakijo ter posledično dostop do Egejskega morja.