Commentarii de bello Gallico: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
7. knjiga |
8. knjiga ... |
||
Vrstica 91:
Cezar se je nato odpravil proti [[Gergovija|Gergoviji]]. Dve legiji je razpostavil na bližnjem hribu in dal od tam do glavnega tabora izkopati štiri metre širok dvojni jarek s prsobrani. Nastal je zid, ki je Galcem prerezal oskrbovalno pot. Cezar je moral zaradi prevare zaveznikov Eduov obleganje za nekaj časa prekiniti. Ko je v težki bitki premagal Edue, se je vrnil pred Gergovijo in spoznal, da mu obleganje ne bo uspelo. Z lažnim umikom je hotel zvabiti Vercingetoriksa v odločilno bitko, vendar mu je tudi ta načrt spodletel in Vercingetoriks ga je porazil.
Labien se je začel bojevati s [[Parizi]] in galska vojna je postajala vse bolj nevarna, ker so se uprli tudi rimski zavezniki Edui in poskušali zanetiti upor še v drugih galskih plemenih. Ko je galska konjenica v spopadu z Rimljani doživela poraz, se je Vercingetoriks s svojo vojsko umaknil v [[Alezija|Alezijo]]. Cezar je okoli mesta zgradil okop in začel oblegati mesto. Vercingetoriks je na pomoč poklical svoje galske zaveznike, zato je Cezar zgradil okop še na zunanji strani svojih položajev. Galci, ki so napadli od zunaj, so bili zaradi Vercingetoriksove odsotnosti brez pravega poveljnika, a so kljub temu odkrili šibko točko v rimski obrambi in s skupnimi močni naredili preboj. Ko je Cezar osebno v boj povedel še svoje zadnje rezerve, se je vojna sreča obrnila. Vercingetoriks je izgubil bitko in se vdal.
==
Cezar je v zimskem taboru v [[Bibrakta|Bibrakti]] izvedel, da se namerava več galskih plemen upreti. Po zadušitvi upora Biturigov je svoje vojake nagradil z velikimi denarnimi nagradami. Rimljani so ustavili vojno med Karnuti in Biturigi. Belgijski Belovaki so zbrali vojsko in se začeli vojskovati proti Svesijonom, ki so bili podložniki rimskih zaveznikov Remov. Belovaki so poskušali na svojo stran dobiti tudi druga plemena. Cezar jih je napadel in porazil in njihovo ozemlje priključil k eburonskemu. Labien je začel vojno proti Trevirom. Rimljani so zatrli upor Piktonov.
Senonijec Drap je zbral vojsko, se združil z Luterijem in Karducijanom in poskušal napasti južno rimsko provinco [[Narbonska Galija|Narbonsko Galijo]]. Drap in Luterij sta se utrdila v mestu Ukselodunumu, ki je imelo za obrambo izredo ogoden geografski položaj. Rimljani so mesto odrezali od vira pitne vode in ju v krvavem spopadu porazili.
* M. Albrecht, Geschichte der römischen Literatur, 1. del, München 1994, 2. izdaja, str. 332–334.▼
Labien je porazil Treverje in ujel njihove voditelje. Cezar je odšel v [[Akvitanija|Akvitanijo]], da bi zagotovil lojalnost tamkajšnjih plemen. Svoje enote je poslal na prezimovanje med različna galska plemena, on sam pa je prezimoval med Belgi. Atrebat Komij je s svojo vojsko začel nadlegovati Rimljane, napadati njihove konvoje in bil nazadnje poražen.
Ker se je cesarjeveva guvernatura v Galiji bližala koncu, ni nameraval začenjati novih vojn. V Galiji je želel vzpostaviti mir, tako da je Galce začel obravnavati bolj spoštljivo in obdaril njihovo elito. Odpotoval je v Italijo, da bi vzpodbudil prebivalce, naj na položaj [[avgur]]ja izvolijo njegovega družabnika [[Mark Antonij|Marka Antonija]]. Nekaj njegovih političnih nasprotnikov je hotelo preprečiti Antonijevo izvolitev samo zato, da bi nasprotovali Cezarju. Cezar je na poti izvedel, da ja Mark Antonij že izvoljen za avgurja in da mu prebivalci pripravljajo razkošen slavnostni sprejem.
Senat je bil razdeljen na Cezarjeve in [[Pompej]]eve privržence. Nekatere senatorje je skrbelo, ker sta imela tako Cezar kot Pompej močni vojski. Senat je zato sklenil, da morata prispevati vsak po eno legijo za vojno s [[Parti]] na vzhodu republike. Obe legiji je resnici prispeval Cezar, ker je bila Pompejeva legija nastanjena na Cezarjevem ozemlju in pod njegovim poveljstvom. Ko sta legiji prišli v Italijo, ju niso poslali na vzhod, ampak sta ostali v Italiji in prišli pod Pompejevo poveljstvo. Postalo je očitno, da Cezarjevi nasprotniki proti njemu načrtujejo vojno.
==Posledice==
Cezarjeve zmage v Galiji so povečale budnost in sovražnost njegovih nasprotnikov v Rimu, med [[plebejci]], na katere so se ozirali samo takrat, ko so rabili njihovo pomoč pri izvrševanju svojih načrtov, pa sta se začel širiti dvom in sumničavost. Ko so mnogi očitno prestopili na stran Galcev in Germanov, je prišel čas, da se začne upoštevati tudi njihovo mnenje. Glavni namen knjige je bil vsekakor pridobiti rimske volilne glasove.<ref name=Americana>Encyclopedia Americana</ref>
==Verodostojnost==
Delo je nagla kompilacija Cezarjevih zapiskov, narejenih v šotoru ali na poti. Če je Cezar pri tem delal napake v zvezi z resničnostjo dogodkov, jih je delal predvsem z izpuščanjem – stvari, ki jih Rimljani niso želeli slišati, je preprosto zamolčal. Za stvari, ki jih je dobil s plenjenjem, na primer pravi, da jih je dobil po sreči.<ref name=Americana/> Delo je kljub delni pristranskosti zgled poštenega poročanja in slogovne čistosti.<ref>H. Herzfeld (1960), ''Cezar, Geschichte in Gestalten'', Das Fischer Lexikon, 1, A-E, Frankfurt, 1963, str. 214.</ref>
==Sklici==
{{opombe}}
==Vira==
* Julij Cezar, ''Commentarii de bello Gallico'', Encyclopedia Americana, 1920.
▲* M. Albrecht, ''Geschichte der römischen Literatur'', 1. del, München 1994, 2. izdaja, str. 332–334.
[[Kategorija:Dela v latinščini]]
| |||