Commentarii de bello Gallico: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m --{{v delu}} |
6. knjiga |
||
Vrstica 72:
Drugi rimske enote pod poveljstvom Kvinta Tulija Cicera, brata slavnega govornika, so prezimovale med [[Nervijci]]. Ambioriks je prepričal druga belgijska plemena, naj napadejo Cicerov tabor. Cicerove enote so se znašle v obroču premočnih nasprotnikov, ki so blokirali oskrbovalne poti in prestrezali njihove sle. Situacija je postajala vedno bolj kritična, dokler ni oblegancem le uspelo o tem obvestiti Cezarja. Cezar je z razploložljivimi legijami odšel Ciceru na pomoč. Ko se je približal njegovemu taboru, so Belgi prekinili obleganje in krenili proti njegovi vojski. Cezar, ki je imel številčno mnogo šibkejšo vojsko, si je izmislil zvijačo in svojim vojakom ukazal, naj hlinijo zmedo in prestrašenost. Zvijača je uspela in zavedla Belge, da so napadli na terenu, ki je bil za Rimljane ugoden. Rimske čete so krenile v protinapad in pognale Belge v beg. Cezar je še isti dan dosegel Cicerov tabor in ugotovil, da je večina mož ranjenih. Medtem je poglavar Treverov Induciomar začel vsak dan nadlegovati Labienov tabor, dokler ni Labien za njim poslal konjenice, ki ga je ujela in ubila. Po njegovi smrti so Rimljani uničili še ostanek njegove vojske. Cezar je zaradi strahu pred nemiri med galskimi plemeni ostal celo zimo v Galiji.
===6. knjiga===
Cezar je vpoklical veliko število novih vojakov, s katerimi je nadomestil izgube, ki jih je v preteklem letu povzročil Ambioriks. Treveri, besni zaradi Induciomarjeve smrti, so medtem okoli sebe vneto zbirali belgijska in germanska plemena za skupen boj proti Rimljanom. Cezar je na njihov izziv odgovoril z opustošenjem velikega dela ozemlja njihovih sosedov [[Nervijci|Nervijcev]]. Sklical je galsko skupščino, na katero se [[Senoni]], [[Karnuti]] in Treveri niso odzvali. Cezar je zato takoj vkorakal na ozemlje Senonov. Njihov poglavar Akon je bil prisiljen prositi ga za odpuščenje in mu za garante izročiti talce. Cezarja je bil s tem zadovoljen, ker ni želel nadaljevati vojne s Senoni. Namesto tega je svojo pozornost usmeril proti Ambioriksu in njegovim Treverom. Opustošil je ozemlje [[Menapi|Menapov]] in jih prisilil k sklenitvi miru. Trevere je najprej opozoril, naj ne podpirajo Ambioriksa, potem pa krenil proti njim. Treveri so se pripravili na napad na Labienov tabor. Ker je Labien želel, da bi ga napadli v zanj ugodnem trenutku, je svojim možem ukazal, naj podrejo tabor in hlinijo umik. Prevara je uspela. Treveri so napadli in bili v bitki popolnoma uničeni.
Cezar se je odločil za ponoven pohod preko Rena, da Ambioriks od tam ne bi mogel dobivati pomoči. Sledi podroben opis germanske kulture, običajev in živali. Po povratku v Galijo je poslal predhodnico, ki naj bi presenetila Ambioriksa. Ambioriks ji je pobegnil in opozoril vse Eburone, naj tudi oni pobegnejo na varno. Priletni kralj Kativolk je naredil samomor, ker se ni želel vojskovati niti pobegniti s svojega doma.
Cezar je na večih krajih na ozemlju Eburonov zgradil utrdbe. S tem je nase pritegnil Eburone, ki so imeli zaradi težkega terena veliko možnosti za skrivanje pred Rimljani. Začel je pleniti njihovo ozemlje in k temu povabil sosednja plemena. Na vabilo so se odzvali germanski [[Sigambri]] in odpeljali veliko živine. Ko so Sigambri izvedeli, da so vse rimske zaloge shranjene v Atuatuki, so si jih poskušali prisvojiti. Poveljnik Atuatuke Cicero zaradi varnosti ne bi smel nikogar izpustiti iz tabora. Sedmi dan se je počutil varnega in je kljub temu dovolil izhod nekaj vojakom, da bi poskrbeli za hrano. Med njihovo odsotnostjo so tabor napadli Sigambri in povzročili paniko. Rimljani so zaradi strahu in presenečenje utrpeli nekaj škode, potem pa so se zbrali in pregnali napadalce. Po njihovem umiku je v tabor prišel Cezar in se pritoževal, zakaj vojaki niso ostali v taboru, kot je odredil.
Cezar je po odhodu iz tabora zbral veliko število pomožnih enot, ki so se ukvarjale predvsem z lovom na Ambioriksa, on pa se jim je spretno izmikal. Po opustošenju eburonskega ozemlja je Cezar sklical galsko skupščino, na kateri so preiskali upor Senonov in Karnutov. Vodjo upora Akona so spoznali za krivega in Cezar ga je dal usmrtiti.
==Viri==
| |||