Slavko Grum: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Tong (pogovor | prispevki)
m →‎Drame: slog
Signal (pogovor | prispevki)
Vrstica 21:
 
== Življenje ==
Bil je tretji, predzadnji otrok Franca Gruma, delovodje v šmarski tovarni usnja, in Marije Grum, roj. Dolšek. Zaradi očetove službe so se leta 1906 preselili v [[Novo mesto|Novo mesto]], kjer je kot zunanji gojenec v novomeškem [[Frančiškani|frančiškanskem]] samostanu obiskoval osnovno šolo. Eden njegovih učiteljev je bil pater Blanko, ki ga je spodbujal k literarnemu pisanju in ga hkrati navdušil za [[Naravoslovje|naravoslovje]]. Zaradi službenih obveznosti so se ostali člani družine preselili v [[Mokronog]] in nato v [[Slovenske Konjice|Konjice]], sam pa je ostal v Novem mestu pri dijaški gospodinji. Po končani osnovni šoli je v letih [[1911]] do [[1919]] obiskoval [[Gimnazija Novo mesto|gimnazijo]]. V tem času je stanoval pri sestri Mariji in novomeškemu podjetniku Jožefu Klemenčiču v podstrešni sobici, ki jo je ljubkovalno imenoval "rakev". Leta 1919 je maturiral in se je nato kljub prigovarjanju staršev, naj gre študirat [[Teologija|teologijo]], odločil za [[medicina|medicino]] na [[Dunaj]]u in si zanjo pridobil štipendijo. Rad je obiskoval gledališče in kino. Kot [[zdravnik]] se je dodobra seznanil s [[psihoanaliza|psihoanalizo]], novim področjem [[psihiatrija|psihiatrije]], ki poudarja nezavedno plast človeškega življenja. To je pomembno vplivalo na njegovo umetniško delo, ki je bilo v tesni zvezi s poklicnim interesom. Leta 1920 se je spopadal z eksistencialno krizo, trpel je za [[Psihomatska motnja|psihosomatskimi motnjami]], postal je odvisen od [[Kokain|kokaina]]. Ko je kriza minila, je veliko pisal. Med vajami za uprizoritev Cankarjeve ''[[Lepa Vida (Cankar)|Lepe Vide]]'' se je zbližal z igralko naslovne vloge Jožo Debelak, hčerko šmarskega nadučitelja, sicer pa študentko [[Elektrotehnika|elektrotehnike]]. Bila mu je najpomembnejša literarna in osebna zaupnica. 1926 je diplomiral in se vrnil domov. V Ljubljani je bil vpoklican k vojakom, a so ga zaradi srčne napake po dveh mesecih odpustili. Konec leta 1926 je v ljubljanskih bolnicah začel opravljati obvezni staž in na lastno željo ostal v bolnici kot pomožni zdravnik. Kot zdravnik je bil zaposlen v bolnici za ženske bolezni in na psihiatrični kliniki, kjer je pridobil gradivo za pisanje najpomembnejših del in dram. Leta 1929 ga je zavrnilo [[Ljubljanska Drama|Narodno gledališče]] v Ljubljani, kjer je želel uprizoriti svojo dramo [[Dogodek v mestu Gogi]], za katero je v [[Beograd|Beogradu]] prejel drugo nagrado, prav tako so zavrnili njegovo željo po premestitvi v domačo bolnico. Razšel se je z Jožo Debelak, zaradi česar je narasla odvisnost od [[Psihoaktivna droga|drog]]. Razočaran je dal odpoved v službi ter se skupaj s posesivno in gospodovalno materjo naselil v [[Zagorje ob Savi|Zagorju]] in postal zdravnik privatne prakse. Po letu 1929 mu je začela pisateljska moč usihati, objavljal je samo ponatise in variante. Leta 1946 je skušal narediti [[Samomor|samomor]] z veronalom. Tri leta kasneje je zaradi raka na jetrih umrl v izolirnici v Zagorju. Pokopan je v [[Šmihel|Šmihelu]] pri Novem mestu.
 
== Literarno ustvarjanje ==