Kleinmayr: razlika med redakcijama

odstranjenih 32 zlogov ,  pred 9 leti
pp
(pp)
'''Kleinmayr''', tiskarska in založniška rodbina.
 
Družina Kleinmayr se je v sredini [[16. stoletje|16. stoletja]] iz [[Salzburg (zvezna državadežela)|SolnograškegaSalzburškega]] preselila v [[Celovec]], kjer je leta 1640 ustanovila [[knjigarna|knjigarno]].
 
1692 se je [[Matija Kleinmayr]] začel ukvarjati tudi s tiskarsko obrtjo. Sledil mu je [[Janez Friderik Kleinmayr]], ki je natisnil 1. del [[Rogerij Ljubljanski|Rogerijevih]] pridig (1731) in 2. izdajo [[Hieronymus Megiser|Megiserjevega]] slovarja (1744), njegovi dediči pa so natisnili [[p. Primož Lavrenčič|Lavrenčičeve]]'' Missionske catholiš karšanske pejssme'' (1752), [[Sveti Peter Kanizij|Kanizijev]]'' [[katekizem|Catechismus]]'' (1762) in [[Ožbald Gutsmann|Gutsmannove]] ''Christianske resnice'' (1770).
 
Leta 1771 je [[tiskarna|tiskarno]] prevzel [[Ignac Alojz Kleinmayr]], ki je med drugim natisnil Gutsmannovo ''Windische Sprachlehre'' (1777) in 1789 tudi založil njegov nemško-slovenski [[slovar]]. 1777 je ustanovil ''[[Klagenfurter Zeitung]]'', pozneje, ko je 17. aprila 1782 dobil dovoljenje za novo tiskarno v [[Ljubljana|Ljubljani]] in 20. decembra pravico za izdajanje časopisa, pa je začel v Ljubljani izdajati ''[[Wöchentlicher Auszug aus Zeitungen]]'' (od leta 1784 ''[[Laibacher Zeitung]]''). Z dovoljenjem vlade je izdal ''Sammlung der landesfürstlichen Verordnungen'' (1784–86) in ''Laibacher Schreibkalender''. Tiskal in zalagal je predvsem krajše nemške patriotične spise (Laurič, Pinhak, Knauer), izmed maloštevilnih slovenskih tiskov je pomembnejši [[Anton Tomaž Linhart|Linhartov]] ''Ta veseli dan ali Matiček se ženi''. 6. julija 1794 je knjigarno in tiskarno v Ljubljani prepustil soji soprogi [[Tekla Kleinmayr|Tekli]] (rojeni Lieber), podjetji v Celovcu pa je avgusta istega leta dal v najem J. Kümmelu in A. Gelbu. Zatem se je umaknil v [[Žužemberk]], kjer je imel [[papirnica|papirnico]], ki jo je 1801 za 6 let dal v najem J. Knificu. Tekla je 15. marca 1795 knjigarno in tiskarno za 10 let dala v najem [[Andrej Gassler|A. Gaßlerju]]. Po moževi smrti ji je [[kresija|okrožni urad]] na magistratovo priporočilo 18. avgusta 1802 uslišal prošnjo za podaljšanje tiskarniških, knjigotrških in časopisnih pravic, ki jih je pridobil njen soprog. Ko je Gaßler 1804 odšel na [[Dunaj]] in tam prevzel bratovo tiskarno, je podjetje vodila sama. V vojnih razmerah je tiskarna zašla v težave, vendar je po zaslugi papirnice obstala. V dobi [[Ilirske province|francoske okupacije]] in še nekaj let pozneje je tiskarno vodil [[Jožef Sassenberg|J. Sessenberg]], ki jo je zastopal s svojim imenom.
 
Leta 1837 se je v Kleinmayrjevi knjigarni kot knjigovodja zaposlil [[Fedor Bamberg]], ki je tam deloval do leta 1842. 1846 se je vrnil v Ljubljano, se 18. novembra istega leta poročil s Kleinmayrjevo hčerjo Teklo in postal družbnik in soustanovitelj podjetja Ig. Pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Fedor je bil od 1852 do smrti odgovorni urednik časopisa ''Leibacher Zeitung'' ter vodja tiskarne in knjigarne.
 
 
== Glej tudi ==
* [[Seznam izhajanja nemškega časopisja na Slovenskem]]
 
* [[Seznam izhajanja nemškega časopisja na Slovenskem]]
 
== Viri ==
17.898

urejanj