Nicolas Camille Flammarion: Razlika med redakcijama

[[Slika:Flammarion.jpg|thumb|right|200px|Znamenita »Ravna Zemlja«, [[Flammarionov lesorez]] je izšel leta [[1888]] v Flammarionovi ''L'atmosphère : météorologie populaire'' (st. 163)]]

Flammariona je že zelo zgodaj privlačila [[astronomija]]. Kot mladenič je napisal dolgo razpravo o [[Vesolje|Vesolju]]. Rokopis je videl njegov zdravnik in se mu je zdel tako dober, da mu je leta [[1858]] pomagal dobiti mesto na [[Observatorij Pariz|Observatoriju v]] [[Pariz]]u, kjer je delal dolgo časa.

Bil je ustanovitelj in prvi predsednik [[Francosko astronomsko društvo|Francoskega astronomskega društva]] (Société Astronomique de France), ki je od leta [[1887]] izdajalo neodvisno revijo ''BSAF'' (''Bulletin de la Société astronomique de France''). Januarja [[1895]] po trinajstih zvezkih revije ''L'Astronomie'' in osmih ''BSAF'' sta se reviji združili v bilten Društva ''L'Astronomie''. Prvi bilten so oštevilčili z 9, tako so ohranili številčenje ''BASF'', vendar so se številke od 9 do 13 boltena ''L'Astronomie'' lahko nanašale tudi na prejšnjo revijo.

Pozneje je leta [[1883]] osnoval zasebni [[Observatorij Juvisy|Observatorij v Juvisyju]], katerega je vodil do smrti. Mnogokrat je letel z [[balon]]om in se vmešal v spor o kanalih na [[Mars (planet)|Marsu]], ki ga je leta [[1881]] začel [[Giovanni Virginio Schiaparelli|Schiaparelli]]. Z vsem srcem je bil na strani tistih, ki so zagovarjali obstoj kanalov in inteligentnega življenja na Marsu, življenja, ki bi bilo morda bolj razvito kot naše. Medtem je tudi poročal o spremembah v enem od [[Luna|Luninih]] [[krater]]jev in trdil, da so nastale zaradi rastlinstva. Vneto je verjel, da so [[živo bitje|živa bitja]] na vseh svetovih.

V poznejših letih, kar se ne smemo čuditi, se je začel ukvarjati z raziskavami [[parapsihologija|parapsiholoških]] pojavov, [[duhovnost]]i in [[reinkarnacija|reinkarnacije]]. Njegove raziskave duhovnosti so vplivale tudi na njegovo pisanje s področja [[znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]]. Bil je velik popularizator astronomije. Njegova knjiga ''Poljudna astronomija'', ki je izšla leta [[1879]] in so jo leta [[1894]] prevedli v [[angleščina|angleščino]], je bila najboljša knjiga te vrste v [[19. stoletje|19. stoletju]].

Napisal je še: ''Atlas Celleste'', ([[1877]]); ''Catalogue Des Etoiles Doubles En Mouvement'', ([[1878]]); ''Astronomie Siderale Les Phenomenes De La Foudre'', ([[1905]]).

;=== Poimenovanja ===