Nervijci: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
m popravek
IP 213 (pogovor | prispevki)
pp
Vrstica 1:
[[Slika:Gaul, 1st century BC.gif|300px|thumb|Galija v 1. stoletju pr. n. št.]]
 
'''Nervijci''' ([[latinščina{{jezik-la|latinsko]]: ''Nervii''}}), antično [[Germani|germansko]] pleme in eno najmočnejših belgijskih plemen. Naseljeni so bili v severovzhodnem zaledju [[Galija|Galije]]. Poznani so bili po svojih žilavih vojakih, ki so bili zmožni prehoditi zelo velike razdalje.
 
V 1. stoletju pr. n. št. so Cezarju med njegovim vojnim pohodom preko reke Sabis (Sambre) njegovi domači ogledniki iz plemena [[Remi|Remov]] trdili, da so Nervijci najbolj oddaljeno belgijsko pleme.<ref>Julij Cezar, ''[[Commentarii de bello Gallico]]'' [[s:Commentaries_on_the_Gallic_War/Book_2#4|2.4]]</ref> Romanizirani grški geograf [[Strabon]] je zapisal, da so Nervijci germanskega porekla.<ref>Strabon, ''Geografija'' [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Strabo/4C*.html 4.3]</ref> [[Tacit]] v svoji ''Germaniji'' pravi, da so imeli v njegovih časih Nervijce za pleme z germanskimi predniki, ki se je razlikovalo od mehkužnih [[Galci|Galcev]].<ref>Tacit, ''Germanija'' [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text.jsp?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0083%3Abook%3D1%3Achapter%3D28 28]</ref> Etnografi iz 19. stoletja<ref>L. Vanderkindere, ''Récherches sur l'Ethnologie de la Belgique'', Bruselj, 1872.</ref> so na osnovi omenjenih pisnih virov, od katerih so nekateri izvirni, njihovo domovino umestili v skrajno severno [[Francija|Francijo]] in [[Belgija|Belgijo]]. Na podlagi skromne [[latenska kultura|latenske]] materialne kulture regije ni mogoče zanesljivo določiti jezikovne sorodnosti. Kovinski izdelki iz nervijskega glavnega mesta [[Bavay]]a iz obdobja, ki je neposredno sledilo rimskemu obdobju in niso uvoženi iz Rimskega cesarstva, so galski.<ref>G. Faider-Feytmans, ''Recueil des bronzes de Bavai'', Pariz, 1957.</ref>
Vrstica 9:
==Galske vojne==
{{Glavni|Galske vojne}}
[[Julij Cezar]] je Nervijce prišteval med najbolj bojevita belgijska plemena. Njihova kultura naj bi bila špartanskaspartanska: ne uživajo alkoholnih pijač in si ne privoščijo nobenega razkošja, tako da njihov um ostaja bister in hraber. Pravi tudi, da ne trgujejo z nobenimis tujimi trgovci, iz česar bi lahko sklepali, da so bili revni in gospodarsko nerazviti. Arheološke najdbe kažejo ravno nasprotno sliko. Zaklad, ki so ga leta leta 1864 po naključju odkrili gozdarji pri Frasnes-lez-Buissenalu v belgijski provinci [[Hainaut]], in kovanci, povezani z [[Morini]] in Nervijci, kažejo, da so nosili značilne galske zlate okrasne vratne obročke.<ref>T.P.F. Hoving, ''Valuables and Ornamental Items: The Collection of Mr. and Mrs. Alastair Bradley Martin'', The Metropolitan Museum of Art Bulletin, New Series, 28.3, november 1969, str. 152.</ref>
 
[[Slika:Torque à tampons Somme-Suippe Musée Saint-Remi 120208.jpg|thumb|[[Bron]]ast vrtani obroček iz 4. stoletja pr. n. št.]]
Vrstica 25:
 
==Nervijci v prozi==
Nervijci in [[Menapijci]] so glavni junaki zgodbe ''Asteriks v Belgiji'', v kateri Belgi in Galci iz Armorike tekmujejo za naslov najpogumnejšega bojevnika po malo verjetni presoji Julija Cezarja. ''Asteriks v Belgiji'' je štiriindvajseta in zadnja [[René Goscinny|Goscinnyjeva]] zgodba o [[Asteriks]]u.
 
''Asteriks v Belgiji'' je štiriindvajseta in zadnja [[René Goscinny|Goscinnyjeva]] zgodba o Asteriksu.
 
==Sklici==