[[Slika:Gaul, 1st century BC.gif|300px|thumb|Galija v 1. stoletju pr. n. št.]]
'''NerviNervijci''' ([[latinščina|latinsko]]: ''Nervii''), antično [[Germani|germansko]] pleme in eno najmočnejših belgijskih plemen. Naseljeni so bili v severovzhodnem zaledju [[Galija|Galije]]. Poznani so bili po svojih žilavih vojakih, ki so bili zmožni prehoditi zelo velike razdalje.
V 1. stoletju pr. n. št. so Cezarju med njegovim vojnim pohodom preko reke Sabis (Sambre) njegovi domači ogledniki iz plemena [[Remi|Remov]] trdili, da so NerviNervijci najbolj oddaljeno belgijsko pleme.<ref>Julij Cezar, ''[[Commentarii de Bello Gallico]]'' [[s:Commentaries_on_the_Gallic_War/Book_2#4|2.4]]</ref> Romanizirani grški geograf [[Strabon]] je zapisal, da so NerviNervijci germanskega porekla.<ref>Strabon, ''Geografija'' [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Strabo/4C*.html 4.3]</ref> [[Tacit]] v svoji ''Germaniji'' pravi, da so imeli v njegovih časih NerveNervijce za pleme z germanskimi predniki, ki se je razlikovalo od mehkužnih [[Galci|Galcev]].<ref>Tacit, ''Germanija'' [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text.jsp?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0083%3Abook%3D1%3Achapter%3D28 28]</ref> Etnografi iz 19. stoletja<ref>L. Vanderkindere, ''Récherches sur l'Ethnologie de la Belgique'', Bruselj, 1872.</ref> so na osnovi omenjenih pisnih virov, od katerih so nekateri izvirni, njihovo domovino umestili v skrajno severno [[Francija|Francijo]] in [[Belgija|Belgijo]]. Na podlagi skromne [[latenska kultura|latenske]] materialne kulture regije ni mogoče zanesljivo določiti jezikovne sorodnosti. Kovinski izdelki iz nervijskega glavnega mesta [[Bavay]]a iz obdobja, ki je neposredno sledilo rimskemu obdobju in niso uvoženi iz Rimskega cesarstva, so galski.<ref>G. Faider-Feytmans, ''Recueil des bronzes de Bavai'', Pariz, 1957.</ref>
NerviNervijci so bili znani izvozniki žita in izdelovalci keramike (''terra nigra'').
==Galske vojne==
{{Glavni|Galske vojne}}
[[Julij Cezar]] je NerveNervijce prišteval med najbolj bojevita belgijska plemena. Njihova kultura naj bi bila špartanska: ne uživajo alkoholnih pijač in si ne privoščijo nobenega razkošja, tako da njihov um ostaja bister in hraber. Pravi tudi, da ne trgujejo z nobenimi tujimi trgovci, iz česar bi lahko sklepali, da so bili revni in gospodarsko nerazviti. Arheološke najdbe kažejo ravno nasprotno sliko. Zaklad, ki so ga leta leta 1864 po naključju odkrili gozdarji pri Frasnes-lez-Buissenalu v belgijski provinci [[Hainaut]], in kovanci, povezani z [[Morini]] in NerviNervijci, kažejo, da so nosili značilne galske zlate okrasne vratne obročke.<ref>T.P.F. Hoving, ''Valuables and Ornamental Items: The Collection of Mr. and Mrs. Alastair Bradley Martin'', The Metropolitan Museum of Art Bulletin, New Series, 28.3, november 1969, str. 152.</ref>
[[Slika:Torque à tampons Somme-Suippe Musée Saint-Remi 120208.jpg|thumb|[[Bron]]ast vrtani obroček iz 4. stoletja pr. n. št.]]
NerviNervijci so bili eno od združenih belgijskih plemen, ki so se leta 57. pr. n. št. uprla Cezarju. Ko je zavezništvo razpadlo in so se nekatera plemena vdala, so NerviNervijci pod Bodugnatovim poveljstvom s pomočjo [[Atrebati|Atrebatov]] in [[Viromandui|Viromanduov]] v [[bitka pri Sabisu|bitki pri Sabisu]]<ref>P. Turquin, ''La Bataille de la Selle (du Sabis) en l' An 57 avant J.-C.'', Les Études Classiques, 23.2, 1955, str. 113-156.</ref> skoraj premagali Cezarja. Napad je bil tako hiter in nepričakovan, da nekateri legijonarji niso imeli niti toliko časa, da bi s ščitov sneli prevleke in si nataknili čelade. Cezarju je uspelo hitro organizirati svojo vojsko, [[X. legija Fretensis|X. legija]] pod poveljstvom Tita Labiena pa je napadla nervijski tabor. Na bojišče sta kmalu prišli še dve legiji iz zaledja, ki sta varovali ozemlje. Cezar je zapisal, da so bili v bitki skoraj vsi NerviNervijci pobiti in jih zaradi njihovega junaštva imenoval heroji.<ref>J. Cezar, ''Commentarii de Bello Gallico'', 2.2.</ref> V bitki bi morali sodelovati tudi Atuatuki, ki bojišče niso prišli pravočasno.
Ko so se leta 53 pr. n. št. uprli [[Ambioriks]] in [[Eburoni]], so se preostali NerviNervijci pridružili uporu in oblegali Kvinta Tulija Cicerona, brata slavnega govornika, in njegovo legijo v zimskem taboru, dokler ga ni osvobodil sam Cezar.<ref>J. Cezar, ''Commentarii de Bello Gallico'', 5.38-52.</ref>
==Rimsko obdobje==
Nervijsko glavno mesto (''civitas'') je bil Bagacum, sedanji Bavay na skrajnem severu Francije. Mesto je bilo verjetno zgrajeno izven tradicionalnega nervijskega ozemlja. Ustanovljeno je bilo leta 30 pr. n. št. in je hitro postalo središče rimske civilizacije. Arheologi so odkrili mestni forum. Na samem nervijskem ozemlju so stala mesta Fanum Martis (Famars), Geminiacum (Liberchies), Turnacum ([[Tournai]]) in Cortoriacum (Kortrijk), v katerem so odkrili čudovit kipec Kortriške Venere.
Napisi, ki so jih odkrili v utrdbi v [[Antoninov zid|Antoninovem zidu]] na [[Škotska|Škotskem]], kažejo, da je bila utrdba v 2. stoletju baza 500 vojakov 6. nervijske pehotne [[kohorta|kohorte]]. Po [[Tacit]]ovih zapisih so kohorte NervovNervijcev služile tudi na rimski meji ob Renu.
Po katastrofalnih napadih [[Franki|Frankov]] leta 275, je bila zgrajena nova prestolnica Camaracum ([[Cambrai]]). Leta 432 so državo NervovNervijcev dokončno osvojili Franki. V Tournaiju je bil pokopan tudi njihov kralj [[Hilderik I.]].
==NerviNervijci v prozi==
NerviNervijci in [[MenapiMenapijci]] so glavni junaki zgodbe ''Asteriks v Belgiji'', v kateri Belgi in Galci iz Armorike tekmujejo za naslov najpogumnejšega bojevnika po malo verjetni presoji Julija Cezarja.
''Asteriks v Belgiji'' je štiriindvajseta in zadnja [[René Goscinny|Goscinnyjeva]] zgodba o Asteriksu.
|