Kras: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Raziskovanje krasa: {{pojasni}} - prvi opis mehanizma Cerkniškega jezera, potrjen v 20. stoletju, je podal Hacquet |
|||
Vrstica 17:
Kakor vsi [[narava|naravni]] pojavi, ki si jih [[človek]] v starih časih ni znal razložiti, je tudi kras spadal v [[pravljica|pravljični]] in [[čarovnija|začarani]] svet. Njegove jame, nerazumljiva izginotja [[reka|rek]] in [[jezero|jezer]], bučni [[kraški izvir|izviri]] in nenadni [[ponor in požiralnik|ponori]], pa tudi same oblike kamna, vse to je dalo misliti, da so v globinah velike [[skrivnost]]i. Še dandanes veliko ljudi veruje, da so jame bivališča [[škrat]]ov in [[polbog]]ov; spet drugi verujejo, da je [[Planinska jama]] [[vhod]] v [[podzemlje]], saj je že na samem začetku dobro vidna [[podoba]] [[hudič]]a, ki ga varuje. Pri nas se je že [[Janez Vajkard Valvazor|Valvazor]] skušal izmotati iz teh poljudnih [[vraža|vraž]]. Sicer tudi v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi Vojvodine Kranjske]]'' ([[1689]]) zasledimo na primer poosebljenje [[zemlja|zemlje]], ko kaznuje preponosno vodo, ki hoče vedno biti na [[površina|površini]], zato jo pahne za nekaj časa v svoj [[trebuh]]. A Valvazor ni bil [[pravljičar]]; iz njegovega dopisovanja z [[Angleži|angleško]] [[Kraljeva družba|''Royal Society'']] se da razumeti, da je preučeval kraške pojave in skušal dobiti znanstvene razlage zanje. Lahko ga uvrstimo med same začetnike krasoslovja.
Kakor Valvazor, so tudi drugi raziskovalci skušali razlagati kras. Predvsem je treba omeniti J. N. Nagla, ki je leta [[1784]] po naročilu [[cesar]]ja Franca I. opisal in orisal nekaj kraških jam. Prvo [[teorija|teorijo]] o nastanku krasa je leta [[1781]] postavil [[Ljubljana|Ljubljančan]] Tobias Gruber; danes se smatra, da je on samo zapisal teorijo, ki jo je baje zasnoval njegov brat [[Gabriel Gruber|Gabriel]], znan po [[Gruberjev kanal|Gruberjevem prekopu]] pri Ljubljani. Gre za »udorno teorijo«, po kateri so se [[strop]]i starejših jam zrušili nad rekami, ki so tekle pod njimi: tako se da razlagati [[ponor in požiralnik|ponicanje]] vode in njeno vračanje na plano, pa tudi [[vrtača|vrtače]].
Drugo teorijo o nastanku krasa je postavil Baltazar Hacquet leta [[1778]]. To je »korozijska teorija«, po kateri je kras nastal zaradi preperevanja apnencev. Zanimivo je, da je že takrat Hacquet spoznal, da je [[dež]]evnica ''[[kislina]]'', ki razjeda [[apno]] v kamnu, česar takratni znanstveniki niso sprejeli in so zato njegovo teorijo ovrgli. Šele veliko let pozneje so razne študije pokazale pravilnost te teorije, a Hacquetovo ime je bilo skoraj prezrto.
| |||