Kalifornija: Razlika med redakcijama

Seal = Seal_of_California.svg |

Governor = [[Jerry Brown]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) |

Senators = [[Dianne Feinstein]] (Dem.[[Demokratska stranka (ZDA)|D]])

[[Barbara Boxer]] (Dem.[[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) |

2000Pop2010Pop = 3337.871692.648000 |

DensityRank = 1211 |

2000Density2010Density = 83,8594 |

Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (rod)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[sekvoja|sekvoje]]) in najstrarejšanajstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktus]]i.

Zaradi močne raznolikosti rastlihrastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[insekt]]i in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jelen]]e, [[dihur]]je, lisice in [[kača|kače]]. Večje živali, kot so [[medved]] in [[antilopa]], pa živijo na severu.

Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[argumagrum]]i in [[mandelj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[filmska industrija]].

Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[indijanec|indijanci]]. Polovica jih je živela v sedanji centralni regiji zaradi lahke dostopnosti hrane. Nekaj jih je živelo ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 so Španci iz Mehike prispeli Španci in osvojili ozemlje današnje Kalifornije. Zaradi močnega trgovanja po morju je sem prišlo veliko angleških in nizozemskih [[gusar]]jev. Leta [[1579]] so Angleži zasedli območje San Francisca, vendar je mesto nastalo šele leta [[1776]]. Da bi pokristjanili prvotno prebivalstvo, so ustanovili verigo 21 poslanstevmisijonov. Španci so ustanovili [[trdnjava|trdnjave]] in mesta za obrambo ozemlja, ki so ga obdržali do leta [[1822]], ko je postal del nove države Mehike. Mehiško obdobje (do [[1846]]) je bil prehod k zakonom ZDA. Ker je bili veliko migracij, je bila Kalifornija nezanimiva za priseljence. Tudi Mehika je zanemarjala to dogajanje, kar je privedno do postopne osvojitve Kalifornije s strani ZDA leta 1848.

Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) je sledil množičen naval v [[rudnik]]e. Zaradi tega so hoteli Kalifornijo hitro sprejeti med zvezne države, vendar je zaradi [[Secesijska vojna|konflikta med Jugom in Severom]] postala zvezna država leta 1850. Glavno mesto se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med državljansko vojno je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] ([[1869]]) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od [[1850]] do [[1870]] je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravapravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[limona|limon]]. San Francisco je postalopostal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center. Los Angeles je gospodarski vrh dosegel leta [[1887]].