Trajnostnost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 23:
:''Glavni članek: [[Zgodovina trajnosti]]''
V rani človeški zgodovini okoliški učinki malih nomadskih lovcev-zbiralcev bili so majhni, četudi je uporaba ognja in želja za specifično hrano lahko spremenila naravni sestav rastlin in živalskih skupin. Neolitička revolucija pred 2.500 i 10.000 let označila je pojavo kmetijskih naselbinskih skupin<ref>Scholes, R. (2003). [http://video.google.de/videoplay?docid=3383283943566412014&hl=de Stories from the Stone Age]. Beyond Productions in association with S4C and S4C International. Australian Broadcasting Corporation. Prevzeto 16. aprila 2009.</ref>. Društva katera so presegla lastne zaloge lokalne hrane ali tisti katerim je primanjkovalo kritičnih virov, gibali so se dalje ali pa so se soočili s kolapsom. Nasprotno, stabilne skupine itinerantnih kultivatorjev in hortikulturista obstajale so v [[Nova Gvineja|Novi Gvineji]] in [[Južna Amerika|Južni Ameriki]], velike agrarne skupine na [[Kitajska|Kitajskem]], [[Indija|Indiji]], [[Polinezija|Polineziji]] in drugje obdelovali so stoletja zemljo z istimi lokaliteti<ref name=collapse>Diamond (2005).</ref><ref>Wright (2004).</ref>.[[Datoteka:ClaySumerianSickle.jpg|thumb|left|[[Srp]] [[sumer]]skega žetveca, 3000. pr. Kr.]]
Tehnološki napredki tekom nekaj tisočletij omogočili su ljudem povećanje kontrole nad okoljem. No potem je zahodna [[industrijska revolucija]] od 17. do 19. stoletja iskoristila nepregledni potencijal rasta energije fosilnih goriv za nastanek sofisticirane strojne tehnologije<ref>Hilgenkamp, K. (2005). [http://books.google.co.nz/books?id=DuCNxKlDLogC&pg=PA37&lpg=PA37&dq=sanitation+systems+medicine+disease+history&source=web&ots=EFQCzpdpHD&sig=fG96c9PgC6y6vUxG6-PGFDcjbNE&hl=en&sa=X&oi=book_result&resnum=4&ct=result#PPA41,M1 Environmental Health: Ecological Perspectives].London: Jones & Bartlett. ISBN 9780763723774.</ref>. Takšne razmere so pripeljale do [[populacijska eksplozija|eksplozije ljudskega prebivalstva]] in do takrat še nevidnega industrijskega tehnološkega in znanstvenega rasta kateri je še danes. Od 1650. do 1850. globalno prebivalstvo se je podvojilo od približno 500 milijonov na 1 milijardo ljudi<ref>Goudie (2005) p.?.</ref> Do 20. stoletja industrijska revolucija privedla je do eksponencijalnoga rasta človeške potrošnje virov ter rasta v zdravstvu, bogatstvu i prebivalstvu. [[Ekologija]]kot znanstvena disciplina pridobivala je splošno sprejemanje, a ideje katere su sedaj del trajnosti bile so raziskane vključeno s spoznavanjem povezanosti žživih sistemov, važnost globalnih naravnih ciklusev, prenos energije skozi [[trofične nivoje]]živih sistemov<ref>Worster, D (1994) "Nature's economy: a history of ecological ideas". Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0521468345</ref>.
| |||