Trajnostnost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 22:
== Zgodovina ==
:''Glavni članek: [[Zgodovina trajnosti]]''
V rani človeški zgodovini okoliški učinki malih nomadskih lovcev-zbiralcev bili so majhni, četudi je uporaba ognja in želja za specifično hrano lahko spremenila naravni sestav rastlin in živalskih skupin. Neolitička revolucija pred 2.500 i 10.000 let označila je pojavo kmetijskih naselbinskih skupin<ref>Scholes, R. (2003). [http://video.google.de/videoplay?docid=3383283943566412014&hl=de Stories from the Stone Age]. Beyond Productions in association with S4C and S4C International. Australian Broadcasting Corporation. Prevzeto 16. aprila 2009.</ref>. Društva katera so presegla lastne zaloge lokalne hrane ali tisti katerim je primanjkovalo kritičnih virov, gibali so se dalje ali pa so se soočili s kolapsom. Nasprotno, stabilne skupine itinerantnih kultivatorjev in hortikulturista obstajale so v Novi Gvineji in Južni Ameriki, velike agrarne skupine na Kitajskem, Indiji, Polineziji in drugje obdelovali so stoletja zemljo z istimi lokaliteti<ref name=collapse>Diamond (2005).</ref><ref>Wright (2004).</ref>.▼
▲V rani človeški zgodovini okoliški učinki malih nomadskih lovcev-zbiralcev bili so majhni, četudi je uporaba ognja in želja za specifično hrano lahko spremenila naravni sestav rastlin in živalskih skupin. Neolitička revolucija pred 2.500 i 10.000 let označila je pojavo kmetijskih naselbinskih skupin<ref>Scholes, R. (2003). [http://video.google.de/videoplay?docid=3383283943566412014&hl=de Stories from the Stone Age]. Beyond Productions in association with S4C and S4C International. Australian Broadcasting Corporation. Prevzeto 16. aprila 2009.</ref>. Društva katera so presegla lastne zaloge lokalne hrane ali tisti katerim je primanjkovalo kritičnih virov, gibali so se dalje ali pa so se soočili s kolapsom. Nasprotno, stabilne skupine itinerantnih kultivatorjev in hortikulturista obstajale so v [[Nova Gvineja|Novi Gvineji]] in [[Južna Amerika|Južni Ameriki]], velike agrarne skupine na [[Kitajska|Kitajskem]], [[Indija|Indiji]], [[Polinezija|Polineziji]] in drugje obdelovali so stoletja zemljo z istimi lokaliteti<ref name=collapse>Diamond (2005).</ref><ref>Wright (2004).</ref>.
[[Datoteka:ClaySumerianSickle.jpg|thumb|left|[[Srp]] [[sumer]]skeg žetveca, 3000. pr. Kr.]]▼
Tehnološki napredki tekom nekaj tisočletij omogočili su ljudem povećanje kontrole nad okoljem. No potem je zahodna [[industrijska revolucija]] od 17. do 19. stoletja iskoristila nepregledni potencijal rasta energije fosilnih goriv za nastanek sofisticirane strojne tehnologije<ref>Hilgenkamp, K. (2005). [http://books.google.co.nz/books?id=DuCNxKlDLogC&pg=PA37&lpg=PA37&dq=sanitation+systems+medicine+disease+history&source=web&ots=EFQCzpdpHD&sig=fG96c9PgC6y6vUxG6-PGFDcjbNE&hl=en&sa=X&oi=book_result&resnum=4&ct=result#PPA41,M1 Environmental Health: Ecological Perspectives].London: Jones & Bartlett. ISBN 9780763723774.</ref>. Takšne razmere so pripeljale do [[populacijska eksplozija|eksplozije ljudskega prebivalstva]] in do takrat še nevidnega industrijskega tehnološkega in znanstvenega rasta kateri je še danes. Od 1650. do 1850. globalno prebivalstvo se je podvojilo od približno 500 milijonov na 1 milijardo ljudi<ref>Goudie (2005) p.?.</ref> Do 20. stoletja industrijska revolucija privedla je do eksponencijalnoga rasta človeške potrošnje virov ter rasta v zdravstvu, bogatstvu i prebivalstvu. [[Ekologija]]kot znanstvena disciplina pridobivala je splošno sprejemanje, a ideje katere su sedaj del trajnosti bile so raziskane vključeno s spoznavanjem povezanosti žživih sistemov, važnost globalnih naravnih ciklusev, prenos energije skozi [[trofične nivoje]]živih sistemov<ref>Worster, D (1994) "Nature's economy: a history of ecological ideas". Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0521468345</ref>.
<!--[[Slika:Silent Spring Book-of-the-Month-Club edition.JPG|thumb|Objavljeno leta 1962. [[Silent Spring]] (Tihaspomlad) bila je knjiga ki je podtaknila [[
Po gubitkih tekom [[Velika depresija|Velike depresije]] in Druge svetovne vojne, razviti svet je prešel v ˝veliko pospešitev˝ rasti in populacije post-1950-ih let("[[Zlati čas kapitalizma]]") medtem ko je rastoče [[ekološki pokret]] poudarilo povezanost ekoloških stroškov z mnogimi materialnimi prednostmi v katerih se je sedaj lahko uživalo. Novosti v tehnologiji vključevale so plastiko, sintetične kemikalije in nuklearno energijo dokler so fosilna goriva prav tako nadaljevale transformacijo društva. Negativne učinke nove tehnologije dokumentirala je ameriška morska biologinja, naturalistka in ekologinja [[Rachel Carson]] v svoji vplivni knjigi ''[[Silent Spring]]'' (Tiha spomlad) iz leta 1962. Ameriški geoznanstvenik [[M. King Hubbert]] v svoji teoriji o piku nafte iz leta 1956, je predivdeval period[[pik nafte|vrh proizvodnje nafte]]<ref>Grove, N. (1974). [http://www.hubbertpeak.com/hubbert/natgeog.htm "Oil, the Dwindling Treasure."] ''[[National Geographic]].'' Prevzeto 29. marca 2009.</ref> Tekom 1970-ih zaskrbljenost ekologizma okoli onesnaženja, eksplozije prebivalstva, konzumerizma in izčrpanja končnih virov izrazil je izraz v delih ''Is growth obsolete?'' (Ali je rast zastarela?) američkega ekonomista [[William Nordhaus|Williama Nordhausa]] in [[James Tobin|Jamesa Tobina]]<ref>Nordhaus & Tobin (1972).</ref>, ''[[Small Is Beautiful]]'' (Majhno je prečudovito) britanskega ekonomista [[Ernst Friedrich Schumacher|Ernsta Friedricha Schumachera]] iz 1973. in ''[[The Limits to Growth]]'' (Meje rasti) iz 1975. katere je publiciral globalni thinktank [[Rimski klub]]. Do kasnejšega dvajsetega stoletja ekološki problemi poprimili so globalne razmere<ref>Meadows et al. (1972).</ref><ref name=LPR> World Wide Fund for Nature (2008). [http://assets.panda.org/downloads/living_planet_report_2008.pdf ''Living Planet Report 2008'']. Prevzeto 29. marca 2009.</ref><ref>Millennium Ecosystem Assessment (2005). [http://www.millenniumassessment.org/documents/document.354.aspx.pdf ''Ecosystems and Human Well-being: Biodiversity Synthesis.''] World Resources Institute, Washington, DC. pp. 1-85. Prevzeto 8. julija 2009.</ref><ref>Turner, G.M. (2008). [http://www.csiro.au/files/files/plje.pdf" A Comparison of The Limits to Growth with 30 Years of Reality."] ''Global Environmental Change'' '''18''': 397–411. Online version published by CSIRO Sustainable Ecosystems. Preuzeto 3. januarja 2009.</ref> a energetske krize iz 1973. i 1979. demonstrirale so koliko je velika globalna skupščina postala odvisna od neobnovljivih virov .
| |||