''Več informacij: [[Gozdarstvo]] i [[ekogozdarstvo]]''
Od neolitične revolucije okoli 47% gozdov na svetu izgubljeno je zaradi ljudskih potreb. Današnji gozdovi zavzemajo okoli četrtino z ledom nepokrite zemlje, a polovica te količine nahaja se v tropih[83]<ref>World Resources Institute (1998). ''World Resources 1998–1999.'' Oxford: Oxford University Press. ISBN 0195214080.</ref>. V umerjenih in borealnih regijah gozdna področja postopno se povečujejo(z izjemo Sibira), no deforestacija v tropih ostaja glavni problem[84]<ref>Groombridge & Jenkins (2002).</ref>. Beech Forest – Grib Skov, Denmark Bukvina šuma – Grib Skov, Danska
Gozdovi moderirajo lokalno klimo in globalni ciklus vode skozi lastno refleksijo svetlobe (albedo) in evapotranspiracijo. Oni isto tako čuvajo bioraznolikost.ščitijo kvaliteto vode, skrbijo za tla in kvaliteto tal, zavarujejo gorivo in farmaceutike ter čistijo zrak. takšne svobodne ekosistemske usluge nimajo tržno vrednost je pa ohranjanje gozdov bolj malo privlačno v primerjavi z ekonomsko koristnostjo pridobivanju lesa in čiščenje skozi katero degradira tla in organski dekompoziciji vrača ogljikov dioksid v atmosfero<ref name = FAO1>Food and Agriculture Organisation (2006). [85http://www.fao.org/forestry/fra2005/en "Global Forest Resources Assessment 2005: Progress Towards Sustainable Forest Management."] ''Forestry paper'' 147. Rome: FAO. Prevzeto 17. aprila 2009.</ref>. Organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) Združenih narodov ocenjuje da okoli 90 % ogljika shranjenega v zemlji nahaja se v steblih dreves ter da se oni sekvestrirajo okoli 50% več ogljika kot je to prisotno v atmosferi. Spremembe v uporabi tal trenutno prinašajo okoli 20% skupnih globalnih emisij ogljika (Indonezija i Brazil vglavnem zaradi seke gozdov so glavni izvor emisij[85]<ref name = FAO1/>. Klimatske spremembe se lahko ublažijo z sekvestiranjem ogljika v reaforestacijskih shemah, dvigom plantaž in ustvarjanje novih drevesnih proizvodov. Drevesna biomasa se lahko koristi tudi kot onovljivo gorivo nevtralno ogljikom. FAO predlaga da bi tekom perioda od 2005. – 2050.učinkovita uporaba saditve drevja lahko absorbirala okoli 10-20% antropogenih emisij – s tem spremaljanje stanja gozdov mora biti del globalne strategije zmanjšanje emisij in zaščite ekosistemskih uslug[86]<ref>IPCC (2006).'' IPCC Guidelines for National Greenhouse Inventories, Vol.4, Agriculture, Forestry, and other Land Uses.'' Japan: Institute for Global Environment Strategies.</ref>. Vendar, klimatske spremembe lahko prehitijo FAO-ov scenarij če se upošteva raziskavo Internacionalne unije organizacija za raziskavo gozdov iz leta 2009. ki je zaključilo kako stres od 2,5 °C porasta temperature nad predindustrijskih stopenj lahko rezultira opuščanje ogromne količine ogljika<ref>Kinver, M. (April 2009). [87http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/8004517.stm "Key role of forests 'may be lost'"] BBC News, UK. Prevzeto 19. aprila 2009.</ref> tako da je potencial gozd kot "bazen" ogljika "pod rizikom da se popolnoma izgubi."<ref>Dold, M. (April 2009). [88http://www.iufro.org/news/article/2009/04/17/iufro-press-release/ "New Study Warns Damage to Forests from Climate Change Could Cost the Planet Its Major Keeper of Greenhouse Gases."]. IUFRO News. Prevzeto 20. aprila 2009.</ref>
