Števan Kovatš: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 6:
Istvan Kováts se je rodil na Madžarskem, očetu Istvan Kováts-u evangeličanskemu posestniku in materi Katalin Kováts. Študiral je v [[Sopron]]u, [[Univerza v Halleju|Univerzi v Halleju]] in na [[Univerza v Jeni|Univerzi v Jeni]] ([[Nemčija]]). V duhovnika je bil posvečen [[29. september|29. septembra]] [[1889]]. Prvo je služboval kot [[kaplan]] v [[Tét]]u, za tem pa je odšel v [[Transilvanija|Transilvanijo]]. [[12. marec|12. marca]] leta [[1892]] se je preselil v [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovensko krajino]] (danes [[Prekmurje]] in [[Slovensko Porabje|Porabje]]) in delal v Murski Soboti. Poročil se je 29. maja 1893 z plemkinjo Ireno Berke, ki je bila hčerka [[Rodbina Berke|Mihaela Berkeja]], posestnika in nižjega plemiča, ki je - kakor njegov oče [[Jožef Berke]] - podpiral evangeličansko skupnost. Poročil ju je [[Ivan Berke]], ki je bil brat Ireninega starega očeta. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Kralj [[Aleksander I. Karađorđević]] ga je leta 1926 odlikoval z [[Redom sv. Save]] (IV. stopnje), [[Miklós Horthy]] pa ga je odlikoval z [[Nemzetvédelmi Kereszt]]. Njegov sin [[Karl Kovač|Karl Kováts]] je bil senior evangeličanske cerkve in je služboval v Gornjih Slavečih do leta 1978, kjer je tudi leta 1928 zgradil cerkev.
[[Slika:KovatsStefanSpominskaPlosca.png|thumb|left|Spominska plošča v [[Evangeličanska cerkev, Murska Sobota|Evangeličanski cerkvi v Murski Soboti]].]]
Bil je urednik ''[[Evangeličanski kalendar|Evangeličanskega kalendarja]]'' in ''[[Düševni list|Düševnega lista]],'' ker zelo dobro govoril [[prekmurščina|prekmurščino]]. Leta 1922 je bil imenovan za seniorja [[Prekmurski evangeličanski seniorat|Prekmurskega evangeličanskega seniorata]], čeprav je posle seniorja opravljal že od razpada Avstro-Ogrske leta 1918. Leta 1922 ga je kralj [[Aleksander I. Karađorđević]] imenoval za duhovnega sodnika evangeličanske cerkve v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]. Po madžarski zasedbi [[Prekmurje|Prekmurja]] leta 1941 so mu za zasluge podelili naziv častnega seniorja. Nekaj let je bil tudi predsednik [[Murskosoboška hranilnica|Prekmurske banke]] (ustanovljena pod imenom Murskosoboška hranilnica). Zgradil je novo cerkev v Murski Soboti (1910), evageličanski dormitorij, itd. Leta 1940 je napisal zgodovino murskosoboške evangeličanske gmajne, ki je najpomembnejsi vir za zgodovino evangeličanske cerkve na Slovenskem. Bil je nasprotnik [[Ferenc Ivanoci|Ferenca Ivanocija]], saj je zagovarjal [[Prekmurščina|prekmurščino]] kot samostojen jezik, ki ne more fuzionirati [[slovenščina|knjižni slovenščini]]. Bil je tudi podpredsednik Madžarskega prosvetnega društva za Vendsko krajino ''(Vendvidéki Magyar Közművelődesi Egyesület-VMKE),'' ki je izdajalo svoj časopis ''Murska Sobota in njena okolica ([[Muraszombat és Vidéke]]),'' organiziralo jezikovne tečaje, politično in kulturno življenje, ter skrbelo za dvig gospodarstva v pokrajini.
V knjigi [[Prekmurski profili]] je [[Fran Sušnik|dr. Fran Sušnik]] Kovatš-a opisal takole: ''"Visoke postave je tudi luteranski senior Kovats. Toda [[Janoš Slepec|Slepec]] hodi vedno pokončno, Kovač pa se sklanja v mili, zibajoči se liniji. Počasi, počasi in zategnjeno govori. In je in piše in čita s pobožno počasno častitljivostjo. (...) Blizu šestdesetih je ze Kovač in čez trideset let ze v Soboti. Tam od Rabe je prišel in ni znal ne besedice slovenske; v Soboti se je udomačil in pred štirimi leti baš on poživil evangeličansko slovensko knjigo, ki je dremala petdeset let, kar je umrl [[Janoš Kardoš|Kardoš]]. Kardoševa dela so večinoma v rokopisih, ki jih hrani Kovač. In še en biser ima v svoji knjižnici: originalno izdajo [[Nouvi Zákon|Küzmičevega Novega Testamenta]]. Kovač je študiral Sopronju, Halleju in Jeni; cerkveni poglavar je za Prekmurje in zadnja inštanca, dokler ni rešeno škofovsko vprašanje."''
| |||