Pavel Grošelj: Razlika med redakcijama

{{bioslika|islike=Pavel Grošelj 1920s.jpg|napis=Pavel Grošelj}}

'''Pavel Grošelj''' [pável gróšelj], [[Slovenci|slovenski]] [[biolog]] in, [[kulturni delavec]] in [[prešernoslovec]], * [[9. februar]] [[1883]], [[Ljubljana]], † [[26. januar]] [[1940]], [[Zagreb]].

Grošelj je leta [[1906]] na [[Univerza na Dunaju|dunajski univerzi]] diplomiral iz [[biologija|biologije]] in leta [[1907]] tudi [[doktorat|doktoriral]]. Od leta [[1908]] je bil [[profesor]] v Ljubljani na Prvi in Drugi moški gimnaziji in na [[Mestni dekliški licej v Ljubljani|ženskem liceju]]. Leta [[1919]] so mu zaupali predavanja iz [[mineralogija|mineralogije]] na začasnih tehniških visokošolskih tečajih, naslednje leto pa so ga imenovali za honorarnega predavatelja in leta [[1923]] za honorarnega docenta splošne biologije na [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] (MF). Tu je organiziral biološki inštitut in bil do smrti njegov predstojnik. Na MF so ga izvolili za izrednega profesorja leta [[1931]], vendar mesta ni sprejel, ostal je na srednji šoli in honorarni visokošolski učitelj.

Že v [[gimnazija|gimnaziji]] je pokazal veliko zanimanje za [[naravoslovje]] (v rokopisu so ostala njegova šolska predavanja) in [[pesništvo|pesniški]] dar (zvezek neobjavljenih pesmi). Kot stilist se je uveljavil že v zgodnjih naravoslovnih spisih (''LZ'', 1904-1905, 1910). Prve pesmi je objavil v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' (1902-1904). Napisal je primerjalno književno študijo ''Prešeren in Petrarka'' (1902) in se s predavanjem ''France Prešeren'' (1905) uvrstil med zgodnje [[prešernoslovje|prešernoslovce]]. Z govorjeno in pisano besedo je Grošelj dejavno posegal v boj za slovensko univerzo (v predavanjih že leta [[1901]] kot študent novinec na [[Dunaj]]u), kot član vseučiliške komisije pa je v pripravah tudi neposredno deloval. Smrt mu je preprečila, da bi dokončal že skoraj opravljeno delo o [[živčevje|živčevju]] [[skifomeduze|skifomeduz]], teoretične študije o [[promorfologija|promorfologiji]] [[organizem|organizmov]] in svoje življenjsko delo ''Splošna biologija''.

Od leta [[1908]] je [[naravoslovje]], [[matematika|matematiko]] in [[fizika|fiziko]] učil na [[Mestni dekliški licej v Ljubljani|Mestnem dekliškem liceju v Ljubljani]], od leta [[1922]] pa [[biologija|biologijo]] na [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]]MF.

Dolga leta (vse od [[1917]]) si je Grošelj prizadeval za slovensko poljudnoznanstveno revijo. Leta [[1933]] je prirodoznanska sekcija Muzejskega društva za Slovenijo začela na njegovo pobudo izdajati časopis ''[[Proteus (revija)|Proteus]]'' in Grošlja izbrala za urednika. Bil je urednik znanstvenega glasila ''Prirodoslovne razprave'' ([[1931]]-[[1939]]). Njegovi izbrani naravoslovni spisi so izšli v knjigi ''Vesolje-Zemlja-Človek'' ([[1957]]). Pisal je tudi poljudne članke in razprave iz [[astronomija|astronomije]]. V njegov spomin podeljuje [[Prirodoslovno društvo Slovenije]] od leta 1984 [[1984]]Grošljeva plaketa|Grošljeve plakete]].