Emmy Noether: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: nn:Emmy Noether
m dp/-p::letnice/gt/slog
Vrstica 9:
| death_place= [[Bryn Mawr, Pensilvanija|Bryn Mawr]], [[Pensilvanija]], [[ZDA]]
| residence = [[Slika:Flag of the German Empire.svg|22px]] [[Nemško cesarstvo]] <br /> [[Slika:Flag of Germany (3-2 aspect ratio).svg|22px]] [[Weimarska republika]] <br /> {{USA}}
| nationality = {{zastavaikonazastave|Nemčija|name=nemška}} [[Nemci|nemška]]
| field = [[matematika]], [[fizika]]
| alma_mater = [[Univerza v Erlangnu]]
| work_institution = [[Univerza v Göttingenu]] <br /> [[Kolidž Bryn Mawr]]
| doctoral_advisor = [[Paul Albert Gordan]]
| doctoral_students = [[Hans Reichenbach]] ([[1915]]) <br /> [[Grete Hermann]] ([[1926]]) <br /> [[Heinrich Grell]] (1926) <br /> [[Wilhelm Dörate]] ([[1927]]) <br /> [[Jacob Levitzki]] ([[1929]]) <br /> [[Werner Weber]] (1929) <br /> [[Max Deuring]] ([[1931]]) <br /> [[Hans Fitting]] (1931) <br /> [[Ludwig Schwarz]] ([[1933]]) <br /> [[Zeng Jiongzhi]] ([[1934]]) <br /> [[Ernst Witt]] (1934) <br /> [[Otto Schilling]] ([[1935]]) <br /> [[Ruth Stauffer]] (1935) <br /> [[Werner Vorbeck]] (1935) <br /> [[Wolfgang Wichmann]] (1936)
| known_for = [[abstraktna algebra]] <br /> [[teoretična fizika]] <br /> [[izrek Noetherjeve]]
| prizes =
Vrstica 28:
== Življenje in delo ==
 
Rodila se je matematiku [[Max Noether|Maxu Noetherju]]. V matematiko je krenil tudi njen brat [[Fritz Noether|Fritz]], za njim pa še njen nečak. Najprej je hotela poučevati francoščino in angleščino in je opravila sprejemne izpite, vendar je začela študirati matematiko na [[Univerza v Erlangnu|Univerzi v Erlangnu]], kjer je predaval njen oče. Začela je s [[teorija invariant|teorijo invariant]], leta [[1907]] je [[doktorat|doktorirala]] pod [[Paul Albert Gordan|Gordan]]ovim mentorstvom z vsem algoritemskim mojstrstvom in potrpljenjem, potem pa zavila v abstraktni svet. Na zunaj ji je življenje postavljajo veliko ovir, ženi se je bilo težko uveljaviti v akademskem svetu. Po doktoratu je delala na erlangenskem matematičnem inštitutu brez plačila sedem let. Leta [[1915]] sta jo Hilbert in [[Felix Christian Klein|Klein]] povabila na Oddelek za matematiko [[Univerza v Göttingenu|Univerze v Göttingenu]], svetovno znanem središču za raziskave v matematiki. Filozofska fakulteta je temu nasprotovala, vendar je kot Hilbertov pomočnik smela na skrivaj tudi predavati, ustreznega mesta pa ji Hilbert ni mogel priboriti. Iz tega boja je znameniti Hilberov vzklik: »Gospoda, ali smo univerza ali kopalnica?« Šele po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so zanjo našli naziv, bolj čuden kot ustrezen, ''nichtbeamter ausseorrdentlicher Professor'', ki ni dajal ne pravic in ne dolžnosti, ''Titel ohne Mittel'' so rekli z drugimi besedami. Njeno [[habilitacija|habilitacijo]] so odobrili leta [[1919]], tako da je pridobila naziv [[privatni docent|privatnega docenta]].
 
Po nacističnem udaru ji je bilo prepovedano vsako javno delovanje, umaknila se je v ZDA (njen brat Fritz pa v [[Tomsk]], pobrala ga je megla, ki je zakrila herojska trideseta leta). Učila je na ženskem [[Kolidž Bryn Mawr|Kolidžu Bryn Mawr]] in gostovala v Princetonu. Leta 1935 je po operaciji nenadoma umrla. Prelom med računajočo in vrtajočo algebro ni potekal brez bolečin. Učenci so morali premagati precej visok miselni prag, da so lahko ujeli tok njenih misli. Njena podiplomska študentka iz Kolidža Bryn Mawr, [[Olga Taussky-Todd|Olga Taussky]] je te težave prelila v stihe. Težave, ki so jo spremljale v meščanskem svetu, so razumljive, trikrat napačna je bila: po spolu ženska, po poreklu Judinja, po prepričanjih pa se je nagibala v levo. V šolskem letu 1928/29 je gostovala v Moskvi, tam je njena predavanja poslušal tudi mladi [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Pontrjagin]], ki se jo spominja: »Ob začetku četrtega letnika se je P. S. Aleksandrov vrnil iz tujine in s seboj pripeljal profesorja Fraeulein Emmy Noetherjevo. Tako sem se v četrtem letniku spet vrnil k topologiji in zraven poslušal še predavanja Fraeulein Noether iz sodobne algebre. Ta predavanja so presenečala s svojo izbrušenostjo, to jih je ločevalo od predavanj Aleksandrova, niso pa bila suhoparna in so se mi zdela zelo zanimiva. Fraeulein Noether je predavala v nemščini, toda tako jasno, da sem vse razumel. Na prvo predavanje tega znanega nemškega matematika se je zbrala ogromna količina ljudstva. Postali so priče izjemno nenavadnemu prizoru, gospodični Noether je popustila spodnjica. Nanjo se je osredotočila vsa pozornost poslušalcev. V grobni tišini je lezlo spodnje krilo navzdol, Fraeulein Noether pa je junaško predavala naprej.« Njen vpliv na začetke sovjetske topološkle šole in sploh na razvoj [[topologija|topologije]] sploh ni zanemarljiv. Od nje, od abstraktne algebre, je topologija dobila zgled za svoje pojmovno ogrodje. Leta [[1927]] je njen krožek obiskoval [[Otto Juljevič Šmidt|Šmidt]], starosta ruskih algebraikov.
 
1918 je dokazala izredno globok izrek o prvih integralih Eulerjevih enačb v razpravi ''Invariante Variationsprobleme''. Vzpodbuda za razpravo je prišla iz relativnostne mehanike. V relativnostni mehaniki nastopa štirirazsežni [[vektor (matematika)|vektor]], ki ima za tri (prostorske) koordinate impulze, za četrto (časovno) pa z imaginarno konstanto pomnoženo [[energija|energijo]]. Odkod tak spoj? Odgovor je skrit v splošnem izreku Emmy Noetherjeve, ki povezuje prve integrale Eulerjevih enačb s simetrijo [[Lagrangeeva funkcija|Lagrangeeve funkcije]]: Lagrangeovo funkcijo <math>L(r, {\rm d} r/{\rm d} t, t) \,</math> naj ohranja enoparametrična Liejeva transformacijska grupa <math>a(\alpha)</math> z infinitezimalnim operatorjem <math>A</math>. Tedaj je [[skalarni produkt]] <math>Ar \cdot p</math> prvi integral [[gibalna enačba|gibalnih enačb]]. Ali pa: Brž ko je Lagrangeeva funkcija neobčutljiva za grupo <math>a(\alpha)</math>, se med gibanjem ohranja skalarni produkt <math>Ar \cdot p</math>. Dodatek k izreku pravi: Brž ko je Lagrangeeva funkcija neodvisna od časa (neobčutljiva za grupo časovnih premikov <math>t \to t + \alpha</math>), je [[Hamiltonova funkcija]] <math>H</math> prvi integral gibalnih enačb. Ali pa: Brž ko je Lagrangeeva funkcija neodvisna od časa, velja [[izrek o ohranitvi energije]].
Vrstica 59:
 
Po njej se imenuje [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[7001 Noether]], odkrit 14. marca 1955 na Univerzi Indiane.
 
== Glej tudi ==
 
* [[kolobar Noetherjeve]]
 
== Zunanje povezave ==
Vrstica 79 ⟶ 83:
[[Kategorija:Predavatelji na Kolidži Bryn Mawr]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]]
 
{{Link FA|en}}