Julija Primic: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
'''Julija Primic''' poročena '''pl. Scheuschenstuel''' (»Primičeva Julija«), pesniška [[muza]] in neuslišana ljubezen [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], * [[30. maj]] [[1816]], [[Ljubljana]], † [[2. februar]] [[1864]], [[grad Neuhof]], ([[Kandija]]) [[Novo mesto]].
== Življenje ==
Julija Primic je bila rojena v družini ljubljanskega trgovca na drobno (kramarja). Fasado ob njeni rojstni hiši nad Knafljevim prehodom, ki je obrnjena proti [[Prešernov spomenik, Ljubljana|kipu Franceta Prešerna]], na [[Prešernov trg, Ljubljana|Prešernovem trgu]] danes krasi njen doprsni kip (nameščen v simboličen okenski okvir, kipar [[Tone Demšar]]), katerega pogled je usmerjen proti pesniku. Prešeren je z akrostihom PRIMICOVI JULJI posvetil eno svojih znamenitih pesnitev, [[Sonetni venec (Prešeren)|Sonetni venec]]. Primicova Julija je bila v resnici (s pesniškega vidka gledano) Prešerenova muza.▼
Julija Primic je bila rojena kot hči premožnega ljubljanskega [[trgovec|trgovca]] Antona Primica in njegove žene Julijane Hartl, ki je bila po svoji materi potomka plemiške družine Lassacher von Weyersperg iz avstrijske [[Koroška|Koroške]]. Julija Primic je s svojima staršema in bratom Janezom torej do svoje poroke živela precej udobno in brezskrbno življenje.
▲
== Družina ==
Leta 1839, 28. maja, se je Julija v Ljubljani po dolgem vztrajanju njene povzpetniške matere poročila z osem let starejšim Jožefom von Scheuchenstuelom, sinom bavarskega pravnika Antona von Scheuchenstuela in njegove ljubljanske žene Antonije Gollmayer. Družina Scheuchenstuel, sicer plemiška, pa vendarle ni posedovala velikega premoženja, zato se je poroka s premožno ljubljansko meščanko zdela primerna rešitev za družinske finančne težave.
Julija je bila manjše postave in šibkega zdravja skozi njeno celotno življenje. Imela je hudo srčno bolezen, ki jo je z leti postopoma uničila in na koncu povzročila njeno prerano smrt. Leta 1850 se je z možem preselila v Novo mesto, kjer je slednji postal predsednik novomeškega sodišča. Tam se je družina vselila v najeti dvorec Neuhof in tam je Julija živela do svoje smrti leta 1864. Julijin mož je pozneje postal dvorni svetnik in od 1867 služboval v Gradcu na višjem deželnem sodišču. Umrl je leta 1873.
Julija, ki je bila pogosto opisana kot dobra in zgledna mati ter zelo pobožna ženska, je v svojem zakonu rodila 5 otrok:
* '''Julija''' (1840, Ljubljana - 1897, Ljubljana), omožena 1859 z deželnim svetnikom Viljemom baronom Rechbachom. Z Rechbachom je imela hčeri Marijano in Marijo, ki sta živeli na [[Bled]]u; hčer Julijano (poročeno Schwickert), ki je živela v [[Vipava|Vipavi]]; ter hčer Avgusto (poročeno Müller) in sina, novomeškega okrajnega glavarja, Viljema, ki sta oba prav tako živela na Bledu.
* '''Marija''' (1841, Ljubljana - ?), poročena s polkovnikom Janezom Mammer von Mammernom. Imela je hčer Ano (poročeno Pokorny).
* '''Antonija''' (1844, Ljubljana - ?), poročena z generalporočnikom Gustavom Linnerjem. Živela je v v svoji vili v Zgoši pri Begunjah.
* '''Terezija''' (1846, Ljubljana - ?), poročena s stotnikom Bauerjem. Živela je Ljubljani in imela hčeri Matildo in Adolfino Bauer.
* '''Jožef''' (1850, Neuhof - 1905, Locarno ob jezeru Maggiore), deželnosodnik svetnik in podpredsednik višjega deželnega sodišča v Gradcu. Neporočen.
Potomci Primičeve Julije še živijo.
{{Kategorija v Zbirki}}
| |||