Celjski grad: Razlika med redakcijama

[[Slika:Wapen 1545 049.jpg|thumb|right|200px|Lesorezna upodobitev gradu, Jacob Koebel, ''Wapen. Des Heyligen Römischen Reichs Teutscher nation'', [[Frankfurt na Majni]], [[1545]]]]

[[Slika:Celje-1441.JPG|thumb|right|200px|Celjski grad na sliki iz leta [[1750]] (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen, pogled proti jugu.]]

[[Slika:Celje Vischer.jpg|thumb|right|200px|Celjski grad, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Topographia Ducatus Stiriae'', bakrorez, [[Gradec]] [[1681]]]]

Najstarejša omemba Celjskega gradu izhaja iz leta [[1322]] »purch Cylie«, kasneje pa so ga omenjali pod imeni »vest Cili« ([[1341]]), »castrum Cilie« ([[1451]]), »gsloss Obercili« ([[1468]]) ipd. Značilno je, da se je ime »Obercili« - ''Gornje Celje'' pojavilo šele po izumrtju roda grofov Celjskih. Prvotno se je imenoval '''grad Celje'''.

Prvotno grajsko poslopje (romanski kastelni grad) so v prvi polovici [[13. stoletje|13. stoletja]] postavili [[grofje Vovbrški]] s [[Koroška (vojvodina)|Koroške]] na zahodni skalni kopi grajskega grebena. Imelo je značaj nepravilnega obodnega gradu. V talni ploskvi je imel obliko [[petkotnik]]a, oziroma [[štirikotnik]]a z zalomljeno južno stranico, ki se je prilagodila terenu. Prvi zapisi o gradu segajo med letoma [[1125]] in [[1137]]; verjetno ga je zgradil mejni grof Gunter. V zahodnem delu je stala večnadstropna stavba, [[palacij]], od katere so se v delcih ohranili obodni zidovi. V vzhodnem delu je bilo zaprto dvorišče z velikim vodnim zbiralnikom. Na vzhodni, najbolj izpostavljeni strani, je bil zidni ščitni plašč, nekako 3 m višji od preostalega obodnega zidovja. Na vrhu je bil zavarovan s [[hurda|hurdo]], obrambnim hodnikom. V takšni obliki je predstavljal tipični ministerialski grad tedanjega časa.

Prvotni grad je verjetno zgorel in propadel v bojih med Žovneškimi gospodi in [[Aufensteini|Aufensteinovci]]. Vhod v grad so Žovneški [[svobodnik]]i uredili s severne strani. Gradu so še pred letom [[1300]] dodali novi venec [[obzidje|obzidja]] in ga na severni strani okrepili z obrambnim [[stolp]]ičem, ki je varoval dohod v notranjost grajskega jedra. Obzidje je segalo od naravne zajede na vzhodu do prepadnih sten na severovzhodu. Vhod so prestavili na južno stran, kjer je še danes.

Po izumrtju njihove [[rodbina|rodbine]] leta [[1333]] je grad prešel v roke Žovneških gospodov, od leta [[1341]] grofov Celjskih, in od leta [[1436]] Celjskih knezov. Grofje Celjski so začeli utrdbo preurejati v udobnejše stanovanjsko bivališče in uradno prebivališče. Okoli leta [[1400]] so dodali štirinadstropni [[obrambni stolp]] in ga kasneje imenovali Friderikov stolp (''bergfrid''). Na vzhodni strani dvorišča je bil velik trinadstropni stanovanjski stolp, ki je najbolje ohranjeni del gradu za Friderikovim stolpom. Na zahodnem delu je bila prava stanovanjska stavba ([[palas]]). Tu so bili prostori za ženske ([[kamenata|kamenate]]). Ta del se je končal ob ozkem predgradju in je slabo ohranjen. Na južni strani je bil na palas prizidan Andrejev stolp. V nadstopju je imel [[kapela|kapelico]] [[sveti Andrej|svetega Andreja]]. S [[srednji vek|srednjeveškim]] [[orožje]]m gradu ni bilo moč zavzeti, le sestradali so ga lahko, čeprav je iz gradu vodil skriven prehod k žitnici. Celjski grofje so v tem času že prenehali bivati na gradu in so imeli na njem gradnika ([[kastelan]]a), poveljnika gradu z oboroženim spremstvom.

Ob [[potres]]u leta [[1348]] se je porušil del [[romanika|romanskega]] palacija s pečino vred. Porušeni del so na novo pozidali in ga prestavili proti notranjosti dvorišča. V [[15. stoletje|15. stoletju]] so razširili predgradje na vzhodni strani grebena vse do skalne kope. Tu se je obzidje povezalo z močnim peterokotnim obrambnim stolpom. V drugi polovici [[16. stoletje|16. stoletja]] je grad doživel ponovno prezidavo. Obrambno zidovje se je zvišalo v jedru kot tudi v predgradju. Uredili so tudi notranje dvorišče. Posodobljen del obzidja so opremili z renesančnimi strelnimi linami.

Prvi cesarski oskrbnik je leta [[1461]] postal Krištof pl. Ungnad, drugi pa leta [[1463]] Jurij pl. Apfaltrer. V letu [[1470]] je prevzel Stari grad v oskrbo Andrej pl. Hohenwart. Ob prevzemu je obljubil, da bo za grad lepo skrbel in ga vzdrževal. To službo je opravljal vse do svoje smrti leta [[1503]]. Kot grajski glavar mu je sledil Jakob pl. Landau, sicer vladarjev upravnik na Gornjem in Spodnjem Švabskem. Glavarstvo je od cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]], tedaj še nemškega kralja, prejel leta [[1506]], saj mu je Landau posodil 10.000 [[goldinar]]jev.

V letu [[1514]] je bil Landau še glavar. Dve leti kasneje [[1516]] je bil začasni glavar Bernard Raunacher. Cesar mu je naročil, da mora takoj izročiti celjsko glavarstvo Gašperju Herbstu in se zadovoljiti z uživanjem dohodkov [[Novo mesto|Novega mesta]] ([[Rudolfswert]]). Kasneje so mu sledili še drugi. Večina glavarjev je opravljala dolžnosti [[vicedom]]a in oskrbnika gospoščine. Kmalu je vloga gradu postajala vse manj [[obramba (vojaštvo)|obrambna]] in vse bolj gospodarska.

Grad je začel propadati kmalu po tem, ko je izgubil svoj strateški pomen. Ob koncu [[17. stoletje|17. stoletja]] na Friderikovem stolpu ni bilo več strehe. Nima je več že tudi na [[Georg Matthäus Vischer|Vischer]]jevi upodobitvi gradu iz leta [[1681]]. Pri obnovi [[Celjski spodnji grad|spodnjega (mestnega)]] gradu so leta [[1748]] pobrali strešno opeko. V letu [[1755]] je grad kupil grof Gaisruck in snel tudi ostrešje. Najlepše klesance je porabil pri zidavi [[dvorec|dvorca]] [[Novo Celje]] med [[Petrovče|Petrovčami]] in [[Žalec|Žalcem]]. V gradu zato ni bilo več moč živeti. Grad se je spreminjal v pravo razvalino. Zadnji prebivalci so na njem živeli še leta [[1795]].

Na začetku [[19. stoletje|19. stoletja]] je leta [[1803]] grad kupil kmet Andrej Gorišek ter grajsko kamenje začel uporabljati za [[kamnolom]].

Leta [[1846]] je razvaline kupil štajerski guverner grof Wickenburg in jih dal v last [[Štajerski deželni stanovi|Štajerskim deželnim stanovom]]. Za razvaline se je leta [[1871]] začelo zanimati Olepševalno društvo. Celjsko Muzejsko društvo je leta [[1882]] začelo prizadevanja za obnovo gradu, ki še vedno traja. V času [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] je [[Maribor|maribor]]ska oblast prepustila razvaline mestni občini. [[Občina]] je tedaj veliko storila za ohranitev. Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] so bile razvaline zapuščene. Po vojni je Olepševalno društvo nadaljevalo s prenovo. V vogle Friderikovega stolpa so vgradili [[cement]]ne bloke, ki so nadomestili zropane [[kamen|kamnite]]. Pred vhodom so tudi uredili primerno parkirišče. Na severni strani je društvo predrlo obzidje in naredilo nov stranski vhod, kjer se konča nova Pelikanova pot.

Slika:Celje Celjski grad 2007-07 004.jpg|Celjski grad, oddaljen pogled proti severovzhodu]]

Slika:Celje Celjski grad 007.jpg|Celjski grad, pogled z Miklavškega hriba proti vzhodu]]