Vladimir Levstik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 32:
Eno izmed Levstikovih mojstrskih del so [[Zapiski Tine Gramontove]], ki jih je napisal jeseni 1917 v Pragi. Roman je izšel 1919 pri založbi Omladina. Je ženski dnevnik o lepoti in grdoti ter o zmagah in porazih čustev. Obravnava meščansko življenje, osrednja oseba pa je originalna in elementarna ženska postava. Tina, dijakinja učiteljišča je zaman hrepenela po ljubezni. Kot sirota je živela pri svoji meščanski teti in si domišljala, da je grda. Sestrična jo je opozorila na lepoto njenega telesa, slikar Pavel, ki se je naveličal prevzetne sestrične, pa je Tino prijateljsko bodril za pogumno gledanje na življenje. Ko jo je nekoč golo portretiral, se mu je Tina predala, on pa je še dvomil v svojo ljubezen do nje. Tudi njega je ljubezen prevzela, zato sta v samotni vili uživala mladost in lepoto. Krepostna teta se je zgražala, a sta se zaljubljenca kmalu poročila in odpravila na potovanje po umetnostno bogati Italiji, končno pa sta imela nov dom na Gorenjskem. Zapostavljena in zagrenjena Tina Gramontova pooseblja voljo do življenja, zdravo ljubezensko slo in se ne meni za malomeščansko hinavščino. V delu je znova odkrito čustvo do umetnosti in lepote ter trdna navezanost na slovensko zemljo. Po obliki so Zapiski moderen roman s težiščem na psihološki analizi in karakterizaciji. Značilni zanje so tudi opisi okolja, pokrajine, vremenskega ozračja, ki so impresionistični, neposredni in skladni z občutjem oseb.
 
[[Gadje gnezdo]] je Levstikova najboljša daljša proza. Zasnoval jo je spomladi 1917, pisal pa novembra, decembra 1917 ter januarja 1918. Za prizorišče je izbral slovensko vas, ki jo pretresa vojna. Osrednji literarni lik je vdova Kastelka, ki je podoba naravne, neuklonljive, surove, a srčno dobre ženske, ki gara, preklinja ter živi samo za kmetijo in sinove. Dva sinova ji vzame vojna, tretji se vrne hudo poškodovan, a okreva. Kastelka opusti misel na samomor, ker ve, da lahko sinu prepusti domačijo.
 
Roman [[Hilarij Pernat]] ni doživel knjižne izdaje. Izhajal je v Ljubljanskem zvonu, v letih 1926 in 1927. Ostareli profesor Pernat čuti samoto in praznoto svojega iztekajočega se življenja. Ob prebiranju zavrženega pisma odkrije, da nekje živi otrok, sad njegove mladostne ljubezni, ki bi njegovemu življenju dal smisel in bi postal dedič njegovega imetja. Premoženja se želijo polastiti nemškutarski sorodniki, oficirska vdova, pijani pisar in vojni dobičkar. Pernatu ob strani stoji le rejenka Stana. Po hudi bolezni in zadnjem spopadu s sorodstvom pa dočaka vrnitev svojega sina.
Vrstica 52:
===Povesti===
{{wikivir avtor}}
* ''[[Janovo]]'' ([[1914]])
* ''[[Pravica kladiva]]'' ([[1926]])
* ''[[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]'' ([[1934]])
 
Vrstica 63:
===Prevodi===
 
* ''[[Ana Karenina]]'' ([[Lev Nikolajevič Tolstoj]])
* ''[[Gospa Bovary]]'' ([[Gustave Flaubert]])
* ''[[Zgubljene iluzije]]'' ([[Honoré de Balzac]])
* ''[[Veter od juga]]'' ([[Elmar Grin]])
* ''[[Štiri drame]]'' ([[Maksim Gorki]])
* ''[[San Michele]]'' ([[Axel Munthe]])
* ''[[Hadži-Murat]]'' (Lev Nikolajevič Tolstoj)
* ''[[Vojna in mir]]'' (Lev Nikolajevič Tolstoj)
* ''[[Selo Stepančikovo in njeni prebivalci]]'' ([[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]])
* ''[[Ponižani in razžaljeni]]'' (Fjodor Mihajlovič Dostojevski)
* ''[[Zapiski iz mrtvega doma]]'' (Fjodor Mihajlovič Dostojevski)
* ''[[Zločin in kazen]]'' (Fjodor Mihajlovič Dostojevski)
* ''[[Besi]]'' (Fjodor Mihajlovič Dostojevski)
* ''[[Ivanhoe]]'' ([[Walter Scott]])
* ''[[Bratje Karamazovi]]'' (Fjodor Mihajlovič Dostojevski)
* ...