Higgsov bozon: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp/Jernejev slog opomb, kjer so lahko sklici - ne poravnava pa z zamikom/slog |
|||
Vrstica 2:
| name = Higgsov bozon
| image = [[Slika:CMS Higgs-event.jpg|220px]]
| caption = Ena od možnih sledi Higgsovega bozona iz simuliranega [[pospeševalnik|trka]] [[proton]]–proton. Razpade skoraj trenutno v dva curka [[hadron]]ov in dva [[elektron]]a, vidno kot črte.
| num_types = 1 v [[standardni model|standardnem modelu]]; <br /> 5 ali več v [[supersimetrija|supersimetričnih]] modelih
| composition = [[osnovni delec]]
Vrstica 15:
| discovered = z [[detektor osnovnih delcev|detektorjema]] [[ATLAS (detektor)|ATLAS]] in [[Kompaktni mionski solenoid|CMS]] so opazovali združljivi delec (2012)
| symbol = H<sup>0</sup>
| mass = 125,3 ± 0,6 [[
| decay_time = 1 [[zeptosekunda]]
| decay_particle =
Vrstica 26:
'''Higgsov bózon''' [hígsov ~] je domnevni [[osnovni delec]], ki ga napoveduje [[standardni model]] [[fizika osnovnih delcev|fizike delcev]]. Njegova vloga je precej osnovna: Higgsovi bozoni so nosilci [[Higgsovo polje|Higgsovega polja]], za katero se predvideva, da prežema vse [[Vesolje]] in daje vsem drugim delcem [[masa|maso]]. Ker je Higgsovo polje [[skalarno polje|skalarno]], mora imeti Higgsov bozon (notranji) [[spin]] enak nič. Higgsov bozon nima [[električni naboj|električnega]] in [[barvni naboj|barvnega naboja]]. Je tudi zelo nestabilen in po nastanku skoraj takoj v času 1 [[zeptosekunda|zeptosekunde]] razpade v druge delce. Če se bo izkazalo, da Higgsovi bozoni ne obstajajo, bo treba upoštevati [[brezhiggsovski model|brezhiggsovske modele]]. V neketerih različicah standardnega modela lahko obstajajo različni Higgsovi bozoni.
Obstoj takega [[bozon]]a je leta 1964 napovedal škotski fizik [[Peter Ware Higgs]]. Do leta 2002 so v [[pospeševalnik]]ih po svetu prečesali energije do 115 [[gigaelektronvolt|GeV]]. Čeprav so zaznali nekaj posamičnih dogodkov, ki bi jih lahko pripisali Higgsovemu bozonu, odkritja niso mogli dokončno potrditi. Predvidevajo, da bo njegov obstoj dokočno potrdil [[Veliki hadronski trkalnik]] (LHC) v raziskovalnem središču [[Evropska organizacija za jedrske raziskave|CERN]]. Do konca leta 2011 je vrsta eksperimentov v trkalniku pokazala, da bi Higgsov bozon lahko imel maso
V medijih Higgsov bozon pogosto imenujejo »božji delec«, kar naj bi ponazarjalo njegovo osnovno vlogo v našem razumevanju vesolja.{{oznaka vira|Bozjidelec|opomba 2|opomba 2}}
V medijih Higgsov bozon pogosto imenujejo »božji delec«, kar naj bi ponazarjalo njegovo osnovno vlogo v našem razumevanju vesolja. Poimenovanje izvira iz angleškega izraza ''God particle'', ki ga je vpeljal fizik [[Leon Max Lederman]] v svoji poljudnoznanstveni knjigi na to temo. Pošalil se je, da je izraz uporabil tudi zato, ker mu založnik ni pustil napisati ''goddamn particle'' (»prekleti delec«), poimenovanja, ki se nanaša na težavnost njegovega iskanja.<ref>Lederman, Teresi (1993).</ref>. Številni raziskovalci to ime zavračajo, saj vloga Higgsovega bozona ni tako vseobsegajoča kot nakazuje.<ref>{{navedi novico|url=http://news.nationalpost.com/2011/12/14/the-higgs-boson-why-scientists-hate-that-you-call-it-the-god-particle/|title=The Higgs boson: Why scientists hate that you call it the ‘God particle’|author=Evans, Robert |work=National Post|date=14.11.2011|accessdate=4.7.2012|language=v angleščini}}</ref>▼
== Opombe ==
* {{oznaka opombe|dogodek|opomba 1|opomba 1}} Takšen dogodek se lahko zgodi tudi zaradi drugih procesov. Detekcija vključuje [[statistična pomembnost|statistično pomemben]] presežek takšnih dogodkov pri določenih [[energija]]h.
<references group="opomba"/>▼
▲
▲<!-- <references group="opomba"/> -->
== Sklici ==
| |||