Pomoč:Urejanje strani: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika Snezana.antonic (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Pinky sl
Vrstica 1:
== Kazala, poglavja, odstavki, seznami in vrstice ==
Trajnost je sposobnost vzdrževanja ravnoteže določenih sistemov ali stanj v nekem procesu. Danes se najpogosteje koristi u zvezi z biološkimi in človeški sistemi. U ekološkem smislu trajnost se lahko definira kao način po katerem biološki sistemi ostajajo raznoliki in produktivni tekom celega časa. Za ljudi je ona potencijal za dolgoročno vzdrževanje blagostanja, ki je odvisno od blagostanja naravnega sveta in odgovorni uporabi naravnih virov.
{| class="wikitable"
 
! Kako je prikazano
Trajnost je postal širok spekter katerega se lahko opazi na gotovo vse oblike življenja na Zemlji, od lokalne do globalne razine in skozi različne vremenske periode. Dolgoživeći in zdravi močvirji ter gozdovi, so primeri uspešnih bioloških sistemov. Nevidni kemijski ciklusi so prerazporedili vodo, kisik, dušik in ogljik znotraj živih in neživih sistemov v svetu, ter vzdrževali življenje za milijone let. Ko se je človeška populacija na Zemlji povečala, so se poslabšali naravni ekosistemi ter sprememba v bilanci naravnega ciklusa je imelo negativen vpliv kako na ljudi tako na druge žive sisteme [1].
! Kaj vpišemo
 
|-
Danes obstaja obilje znanstvenih dokazov kako človeštvo živi na neizdržen način[1]. Povratek človekove uporabe naravnih virov znotraj vzdržnih meja zahtevalo bo vse večje kolektivne napore. Načini bolj trajnostnega življenja je v mnogih oblikah reorganizacije življenjskih razmer ( naprimer ecovillages in trajnostna mesta ekoopčine) in ponovna presoja gospodarskih sektorjev (permakultura, zelena gradnja, kmetijstvo) ali delovne prakse (trajnostna arhitektura) uporaba znanosti zaradi razvoja nove tehnologije (zelene tehnologije, obnovljiva energija) do prilagodbe v individualnem življenjskim stilov katerih se ohranjajo naravni viri.
| <small><tt>Kazalo vsebine seznamov:</tt></small><br />(glej
 
* [[Wikipedija:Splošne predloge]] in
Vsebina
* [[Wikipedija:Predloge po meri]])
 
{{compactTOC}}
 
| <pre>{{compactTOC}}</pre>
1 Opredelitev
|-
2 Zgodovina
|-
3 Načela in koncepti
|
3.1 stopnja i kontekst
3.2 Potrošnja - prebivalstvo, tehnologija, viri
4 Meritev
4.1 Prebivlastvo
4.2 Globalna človeška trajnost
4.3 Globalni človekov vpliv na bioraznolikost
5 Dimenzija okoliša
5.1 Upravljanje okolišem
5.1.1 Atmosfera
5.1.2 Oceani
5.1.3 Sladka voda
5.1.4 Tla
5.1.5 Gozdovi
5.1.6 Polja
5.1.7 Izumrtje
5.1.8 Biološke invazije
5.2 Upravljanje z ljudsko potrošnjo
5.2.1 Energija
5.2.2 Voda
5.2.3 Hrana
5.2.4 Materiali, strupene snovi, odpadki
6 Ekonomska dimenzija
6.1 Rasprezanje degradacije okoliša in ekonomske rasti
6.2 Narava kot ekonomska zunanjost
6.3 Ekonomska možnost
7 Socijalna dimenzija
7.1 Mir, sigurnost, socijalna pravica
7.2 Človeška naselja
7.3 Človeški odnos v naravi
8 Tranzicija
9 Več informacij
10 Beležke
11 Literatura
12 Priporočila za branje
13 Zunanje povezave
 
Definicija [uredi]
 
Definicije trajnosti pogosto se nanaša na 'tri stopnje' socialne, okoljske in ekonomske trajnosti[2] Alternativen prikaz trajnosti prikazuje kako so ekonomija in društvo omejeni z okoljskimi mejami[3]
 
Beseda trajnost nastala je iz glagola zadržati ( proti o(b)-, (ne)materijalno vključevanje predmeta delom oziroma vodi v stanje izvršbe in zadržanjem[4]. Besede zagotavljajo dva pomena za glagol vzdrževanje, glavna sta "ohraniti da ostane celovito in da obstoji", oziroma "ohraniti od izkrivljanja"[5]. vzdrževanje se od 1980-ih koristi veliko bolj u smislu človekove vzdržljivosti na planeti Zemlji, to je rezultiralo najpogosteje navedeno definicijo trajnosti in trajnostnega razvoja katero je sprejela Brundtlandska komisija Združenih narodov: "trajnostni razvoj je razvoj ki zadovoljuje potrebe sedanjosti brez ugrozitve možnosti bodoćih generacij da zadovolji osebne potrebe."[6] Običajno se opominja kako to zahteva pomirbo okoliških, socijalnih in ekonomskih potreb - "tri stopnje trajnosti[7]. To razumevanje se prikazuje slikovito s tremi prepletajočimi elipsami katere beležijo tri stopnje trajnosti katere niso medsebojno izključene, lahko pa so medsebojno čvrste[8].
 
UN-ova definicija ni univerzalno sprejeta, prešla je čez mnoge interpretacije[9][10][11]. Kaj je trajnost, kateri cilji bi morali postojati ter kako te cilje uresničiti, vprašanja so katera so odprta za interpretacije[12]. Za mnoge ekologiste ideja trajnostnega razvoja je oksimoron ker se zdi da razvoj vključuje degradacijo okoline[13]. Ekološki ekonomist Herman Daly vprašal je "čemu služi žaga bez gozda?"[14] Iz te perspektive, ekonomija je podsistem ljudskega društva katero je samo podsistem biosfere, dobitek v enem sektorju, tako gubitek v drugem[15]. To se lahko ilustrira kot tri koncentrična kroga.
 
Univerzalno sprejeta definicija trajnosti je nedostopna ker se pričakuje da doseže mnoge stvari. Po eni strani ona mora biti dejanska in znanstvena, jasna izjava o specifični ' destinaciji'. Ena definicija je da je 'trajnost poboljšanje kvalitete človekovega življenja dokler se živi znotraj nosilnega kapaciteta podporniih ekosistemov'[16], četudi nejasno, nosi idejo kako trajnost količinsko omejuje. No trajnost je tudi poziv na akcijo, naloga je v teku ali "potovanje"[17] pa s tega politični proces tako da nekatere definicije izražajo skupne cilje in vrednote. Listina o Zemlji[18] govori o "trajnostnem globalnom društvu utemeljenem na spoštovanju narave, univerzalnih pravic človeka, ekonomskoi pravici in kulturi miru."
 
Situacija postane komplicirana kadar se beseda trajnost uporabi ne samo na človekovo trajnost na Zemlji, vendar tudi na mnoge druge situacije in kontekste v raznih razmerah prostora in časa, od malih lokalnih do globalne ravnoteže proizvodnje in potrošnje. Tako se lahko nanaša na bodočo namero:' trajnostno kmetijstvo' ni nujno trenutna situacija amapk cilj v bodočnosti, napovedi[19]. Zaradi vseh navedenih razlogov se trajnost v eni nameri dojema nič kaj kot melodična pomodnica z majhnim ali nikakršnim pomenom[20][21] ali važnost v drugi ekstremnosti to važen ali neosredotočen koncept kot' sloboda' ali 'pravica'[22]. Opisuje se tudi kot 'dialog vrednosti kateri kljubuje konsezualni definiciji'[23].
 
Zgodovina [uredi]
 
Glavni članek: Zgodovina trajnosti
 
V rani človeški zgodovini okoliški učinki malih nomadskih lovcev-zbiralcev bili so majhni, četudi je uporaba ognja in želja za specifično hrano lahko spremenila naravni sestav rastlin in živalskih skupin. Neolitička revolucija pred 2.500 i 10.000 let označila je pojavo kmetijskih naselbinskih skupin[24]. Društva katera so presegla lastne zaloge lokalne hrane ali tisti katerim je primanjkovalo kritičnih virov, gibali so se dalje ali pa so se soočili s kolapsom. Nasprotno, stabilne skupine itinerantnih kultivatorjev in hortikulturista obstajale so v Novi Gvineji in Južni Ameriki, velike agrarne skupine na Kitajskem, Indiji, Polineziji in drugje obdelovali so stoletja zemljo z istimi lokaliteti[25][26]. Srp sumerskega žetveca, 3000. pr. Kr.
 
Tehnološki napredki tekom nekaj tisočletij omogućili su ljudem povećanje kontrole nad okolišem. No potem je zahodna industrijska revolucija od 17. do 19. stoletja iskoristila nepregledni potencijal rasta energije fosilnih goriv za nastanek sofisticirane strojne tehnologije[27]. Takšne razmere so pripeljale do eksplozije ljudskega prebivalstva in do takrat še nevidnega industrijskega tehnološkega in znanstvenega rasta kateri je še danes. Od 1650. do 1850. globalno prebivalstvo se je podvojilo od približno 500 milijonov na 1 milijardo ljudi[28]. Do 20. stoletja industrijska revolucija privedla je do eksponencijalnoga rasta človeške potrošnje virov ter rasta v zdravstvu, bogatstvu i prebivalstvu. Ekologija kot znanstvena disciplina pridobivala je splošno sprejemanje, a ideje katere su sedaj del trajnosti bile so raziskane vključeno s spoznavanjem povezanosti žživih sistemov, važnost globalnih naravnih ciklusev, prenos energije kot trofične nivoje živih sistemov[29].
 
 
Po gubitkih tekom velike depresije in Druge svetovne vojne, razviti svet je prešel v ˝veliko pospešitev˝ rasti in populacije post-1950-ih let(˝Zlata doba kapitalizma˝) medtem ko je rastoče ekološko gibanje poudarilo povezanost ekoloških stroškov z mnogimi materialnimi prednostmi v katerih se je sedaj lahko uživalo. Novosti v tehnologiji vključevale so plastiko, sintetične kemikalije in nuklearno energijo dokler so fosilna goriva prav tako nadaljevale transformacijo društva. Negativne učinke nove tehnologije dokumentirala je ameriška morska biologinja, naturalistka in ekologinja Rachel Carson v svoji vplivni knjigi Silent Spring (Tiha spomlad) iz leta 1962. Ameriški geoznanstvenik M. King Hubbert v svoji teoriji o piku nafte iz leta 1956, je predivdeval period vrh proizvodnje nafte[30]. Tekom 1970-ih zaskrbljenost ekologizma okoli onesnaženja, eksplozije prebivalstva, konzumerizma i iscrpljenja končnih virov izrazil je izraz v delih Is growth obsolete? (Ali je vojna zastarela?) američkega ekonomista Williama Nordhausa i Jamesa Tobina[31], Small Is Beautiful (Majhno je prečudovito) britanskega ekonomista Ernsta Friedricha Schumachera iz 1973. in The Limits to Growth (Meje rasti) iz 1975. katere je publiciral globalni thinktank Rimski klub. Do kasnejšega dvajsetega stoletja ekološki problemi poprimili so globalne razmere[32][33][34][35] a energetske krize iz 1973. i 1979. demonstrirale so koliko je velika globalna skupščina postala odvisna od neobnovljivih virov .
 
Svetovna komisija za okoliš in razvoj Združenih narodov (Brundtlandska komisija) objavila je leta 1987. poročilo Our Common Future (Naša skupna bodočnost)v katerem stoji kako je trajnostni razvoj potreben zaradi zadovoljevanja človekovih potreb, istočasno ne povečuje ekološke probleme. Gotovo vse zemlje na svetu so imele leta 1961. več kot dovolj kapaciteta za zadovoljevanje svojih lastnih potreb, ali se do leta 2005 situacija radikalno spremenila, in so tako mnoge zemlje zaradi zadovoljevanja svojih potreb morale uvoziti resurse iz ostalih držav[33]. Pojavilo se je gibanje proti trajnostnem življenju, ki temelji na dvig javnega ozaveščanja in osvajanja recikliranja ter obnovljive energije. Razvoj obnovljivih izvorov energije tekom 1970-ih i 1980-ih, prvenstveno vetrenih turbin in fotovoltaika, ter povećana uporaba hidroelektriciteta, predstavljal je eno od prvih trajnostnih alternativnih generaciji fosilnih goriv in nuklearne energije[36][37].
 
V 21. st. je porasla ozaveščenost o grožnji antropogena efekta rastlinjaka[38][39]. Ekološka ekonomija sedaj poskušav premostiti jez međ ekologijo im tradicionalne neoklasične ekonomije[40][41] ter predlaga inkluzivni in etičen ekonomski model za društvo. Pojavilo se mnogo novih tehnik za pomoć v merenju in implementacijo trajnosti vključno oceno življenskega ciklusa, od zibke do zibke, analizo ekološkog otiska in zeleno gradnjo[42]. Delo Bine Agarwal in Vandane Shiva med inim pridobil je kulturnem znanju tradicionalnih, trajnostnih kmetijskih društev v akademskom diskursu o trajnosti ter tako oplemenitil modernim znanstvenim načelom[43].
 
Načela in koncepti [uredi]
 
Znanost o rajnosti in okolišu[44] oblikujejo osnovo za velik del filozofskega in analitičnega okvira trajnosti[45]. Kvantitativni podatki zbirajo se z meritvijo trajnosti , zatem pa se ti podatki koristijo za informacije uprave za trajnost[46].
 
Stopnja in kontekst [uredi]
 
Trajnost se proučuje in upravlja čez mnogo stopenj (razin ali referentnih okvirov) časa in prostora, ter v mnogih kontekstih ekološke, socialne in ekonomske organizacije. Fokus lahko varira od skupnega kapaciteta nosilnosti ( trajnosti) planeta Zemlje do trajnosti ekonomskih sektorjev, ekosistemov, držav, opčin, sosedstvadomačih vrtov, ndividualnih življenj, individualnih dobrin in uslug, zanimanj, življenjskih stilov, obrazov obnašanja in tako dalje. Na kratko, to zajema celotno področje bioloških in ljudskih aktivnosti ali katerekoli njihovega dela[47]. Daniel Botkin, pisatelj in ekolog, izjavil je: "Lahko vidimo pokrajino ki je v neprestanem toku,kateri se menja skozi mnoge stopnje časa in prostora"[48]
 
Potrošnja - prebivalstvo, tehnologija, viri [uredi]
 
Glavni članek: I PAT
 
Glavni pogon ljudskega učinka na Zemljine sisteme je potrošnja biofizičkih virov. Ljudska potrošnja se lahko razdeli na tri ključne komponente: populacijske številke, stopnjo potrošnje (priliv), ter učinek po prvotni uporabi virov ( katera je odvisna od iskoriščeni tehnologiji). To je izraženo s sledečo formulo:
 
I = P × A × T
 
pri čemu je: I = učinek okoliša (engl. Enviromental impact), P = populacija, A = priliv (engl. Affluence), T = tehnologija[49].
 
Človeštvo je skozi zgodovino odgovarjalo na povpraševanje za novim virom tako da je povečalo ponudbo. kako se ponudba neizbežno izčrpava, spodbujajo se trajnostni postopki skozi upravljanje raziskave povpraševanja na vse dobrine in usluge tako da se lahko spodbuja zmajšana potrošnja s koriščenjem obnovljivih virov kjerkoli je to mogoče ter spodbujanje prakse ki minimizira intenzivnost virov, istočasno pa maksimizira produktivnost virov. Pozorno upravljanje z viri se uporablja v različnih stopnjah, posebno na stopnji ekonomskih sektorjev kot so kmetijstvo, manufaktura in industrije, enako kot na individualnih dobrinah in uslugah ter potrošnje v gospodinjstvu posameznikov[50][51].
 
Meritve [uredi]
 
Glavni članek: Meritev trajnosti
 
Vzpostavitev kvantitativnih meritev za trajnost mogoće je postaviti cilje, uporabiti strategije upravljanja, ter meriti napredek. Delovnini okvir The Natural Step (TNS) kateri je dizajnirao Karl-Henrik Robèrt proučuje trajnost in uporabo virov iz svojih termodinamičnih temeljev zaradi odreditve kako ljudje koristijo in razdelijo naravni kapital na trajnostni in pravičen način. Sistemski pogoji trajnosti delovnega okvirja TNS-a predlagajo sredstva za znanstveno zasnovano merjenje trajnosti[52]. Naravni kapital vključuje vire iz ZEMLJINE SKORJE(tj. minerale, olja), vire katere proizvajajo ljudje (sintetične snovi), ter vire v biosferi. Pravičen pristop naravnem kapitalu tudi je komponenta trajnosti[52]. Energija generirana z uporabo vira, katera se naziva egzergijom[53], lahko se meri kot edinstvena energija proizvoda ali usluge tekom njenega življenskega ciklusa. Analiza navedenega s pomočjo metode analize življenjskega ciklusa ali analize ekološkega otiska zasigura osnovne indikatorje trajnosti v različnih stopnjah[54].
 
Danes obstaja ogromno število indikatorjev[55], metrika, referentnih točk, indeksov, postopek poročanja, obračunavanje in mnoge druge stvari o trajnosti. Oni vključujejo ekološke, socijalne in ekonomske meritve, zasebno ali povezano v mnogih obsežnostih in kontekstih. Ekološki faktorji so integrirani z ekomoijo skozi ekološko ekonomijo, virno ekonomijo in termoekonomijo, dokler so socialni faktorji integrirani skozi metriko kot je indeks srečnega planeta, ki meri blagostanje ljudi v državah sveta vključno z njihovim ekološkim učinkom[2][56]. Nekatere od najprepoznvanejših in najširše izkoriščenih meritev trajnosti vključujejo korporativno poročanje o trajnosti, izračun trikratnega končnega izhoda, ter ocena kvcalitete trajnosti uprave za posamezne zemlje z uporabo indeksa trajnosti okoliša in indeksa performansi okoliša.
 
Na globalni razini in nasproti formuli I = PAT je jasno da merjenje trajnosti zahteva znanje predvidene svetovne populacije. Isto tako so potrebne tudi ocene koliko ljudi Zemlja lahko prenaša. To je visok red ali tekom mnogo let znanstveniki so rafinirali modele nosilnega kapaciteta planeta Zemlje z meritvami ključnih človekovih vplivov posebno tistih povezanih z raznolikostjo[uredi]
 
Glavni članek: Populacijska kontrola
 
Graph showing human population growth from 10,000 BC – 2000 AD, illustrating current exponential growth Graf prikazuje rast svetovnega prebivalstva od 10.000 p. n. e. – 2000. n. e. ilustrirajoč trenutno ekponencijalno rast
 
Proti Reviziji službenih cenitev in projektov populacije Združenih narodov iz l. 2008 predvidelo se da bo svetovna populacija doseglo 7 milijard prebivalstva najzgodnejše do leta 2012 a število 9 milijard ljudi pa do l. 2050. Većina dodatne 2,1 milijarde ljudi se bo rodilo v zemljah, ki so v razvoju in za katero se predvideva rast prebivalstva na 5,6 milijard v letu 2009. Ta rast bo porazdeljena med populacijo staro 15-59 l. ( 1,2 milijard) in 60 ali več ( 1,1 milijard) ker se bo povečala rast otrok pod 15 let v zemljah ki so v razvitku. Za razliko od tega, pričakuje se da se bo populacija razvitih regionov neznatno povečala s 1,23 milijarde na 1,28 milijard, četudi bi to doživelo pad na 1.15 milijard, no predvidoma neto migracij iz držav v razvoju v razvite države pričakuje se povprečje na 2,4 milijonov ljudi letno od 2009 do 2050[57] Dolgoročne ocene globalne populacije predlagajo pik od devet do deset milijard ljudi okoli leta 2070., kasneje počasnejši pad na 8,4 milijarde do leta 2100[58].
 
Ekonomije v vzponu kot so kitajska ali indijska imajo prizadevanja življenskim standardom zahodnega sveta kakor to počne neindustrijaliziran svet nasplošno[59]. Popolni izazov za trajnost predstavlja kombinacija rasti prebivalstva sveta v razvoju in neizdržne stopnje potrošnje v razvitem svetu[60].
 
Globalna ljudska trajnost [uredi]
 
Več informacij: Kapacitet nosilnosti
 
Graph comparing the Ecological Footprint of different nations with their Human Development Index Ekološki odtis različnih držav v primerjavi z njihovim indeksom človeškega razvoja (HDI)
 
Vse več podatkov pokazuje da ljudje ne živijo znotraj nosilnega kapaciteta planeta. Ekološki odtisek meri ljudsko potrošnjo v terminih biološke produktivne zemlje potrebne za zavarovanje virov, ter apsorpcijo odpadov povprečnega globalnega občana.Leta 2008 bilo je potrebno 2,7 hektarjev po osebi, 30% več kot je naravnega biološkega kapaciteta od 2,1 globalnega hektarja ( s predpostavko ne vzemanja v obzir provizije za ostale organizme)[33]. Zaradi ekološkega primanjkljaja se mora zadovoljiti iz netrajnostnih ekstra izvorov, oni se pridobijo na tri različne načine: vstavljanje dobrin in svetovne usluge trgovine, vzemanjem iz preteklosti (npf. fosilna goriva); ali posojo iz prihodnosti kot netrajnostna uporaba virov ( npr. prekomerna eksplotacija gozdov in ribarskih področij).
 
Slika (desno) pokazuje trajnost raspon držav v terminih ekološkega odtisa vzporedno z indeksom človeškega razvoja (HDI) Združenih narodov (mera življenjskega standarda): ona pokazuje kaj je potrebno državam da zadržijo ustrezen življenjski standard za svoje gradjane dokler istočasno živijo na globalni trajnostni stopnji.Splošni trend pokazuje da višji življenjski standardi postajajo manj trajnostni. Rast prebivalstva Opći trend ima vedno značajen vpliv na stopnjo potrošnje in učinkovitost uporabe virov[49][61]. Kuba je danes najboljši primer v tej kategoriji. trajnostni cilj je dvig globalnega trajnostnega življenskega standarda brez povečanja uporabe virov izven globaln trajnostnih stopenj; ki so brez prehoda potrošnje˝enega planeta˝. Bogatstvo informacij generiranih poročil na nacionalni, regionalni in mestni stopnji potrjuje globalni trend katera društva postanejo tekom časa manj trajnostna[62][63].
 
Globalni človekov vpliv na bioraznolikost [uredi]
 
Več informacij: Milenijska ocena ekosistemov
 
Na temeljni stopnji pretok energije in biogeokemijski ciklusi postavljaju zgornjo mejo za število in maso organizma v vsakem ekosistemu[64]. Človekov vtis na Zemlji demonstrira se na splošno skozi škodljive spremembe v globalnih biokemijskih ciklusih kemijskih snovi kritičnih za življenje od katerih so najvažnejše voda, kisik, ogljik, dušik in fosfor[65].
 
Globalni biogeokemijski ciklusi kritični za življenje
 
Diagram of the nitrogen cycle ciklus dušika Diagram of the water cycle ciklus vode Diagram of the carbon cycle ciklus ugljika Diagram of the oxygen cycle ciklus kisika
 
Milenijska cenitev ekosistema (engl. Millennium Ecosystem Assessment) jemednarodna sinteza od preko 1000 vodečih sveetovnih biologov katera analizira stanje Zemljinih ekosistemov in daje povzetek in smernice za odločilne odločitve. Zaključuje da človeška aktivnost ima značajen in eskalirajuč vtis na bioraznolikost svetovnih ekosistemov, reducirajoč njihovo reziljencijo in biokapaciteto. Poročilo se nanaša na narave sisteme kot ˝sistem podpore življenja˝za zagotavljanje človeške esencialnose ˝ekosistemske usluge˝. Ocena meri 24 ekosistemske usluge zaključne da samo te štiri pokazujejo poboljšanje naslednjih 50 let, 15 jih je v resnem padcu, a 5 jih je v negotovem stanju[66].
 
Dimenzija okolja [uredi]
 
Zdravi ekosistemi zagotavljajo življenjske pomembne dobrine za ljudi in ostale organizme. Obstajata dva načina za zmanjšanje negativnih človekovih vplivov in izboljšanje ekosistemskih uslug.
 
a)Ravnanje z okoljem. Ta neposredni pristop temelji predvsem na informacijah, pridobljenih iz geo znanosti, okoljske znanosti in varstvene biologije.
 
To upravljanje je še vedno na koncu dolge vrste posrednih vzorčnih dejavnikov, ki so na pobudo ljudi, tako da se drugi pristop dosega na zahtevo uporabe upravljanja s človeškimi viri.
 
b)Upravljanje s potrošnjo ljudskih virov posreden je pristop temeljil na podatkih pridobljen iz gospodarstva. Herman Daly je predlagala tri splošne kriterije okoljsko varnost. obnovljivi viri bi morali zavarovati trajnostne donose (stopnja žetve nebi smela preseči stopnjo obnavljanja); za neobnovljive vire bi morala obstajati ekvivalentni razvitek obnovljivih substitutov; generacija odpada nebi smela izključiti asimilacijsko zmogljivost okoliša[67].
 
Upravljanje okolišem [uredi]
 
Več informacij: Upravljanje z okoljem in upravljanje z naravnimi viri
 
Na globalni stopnji upravljanje z okolišem v najširšem smislu zajema oceane, sisteme pitne vode, kopno in atmosferu. Načelo trajnosti je na stopnji, na kateri se lahko uporablja enako za vse ekosisteme od tropskih deževnih gozdov do domačih vrtov[68][69].
 
Atmosfera [uredi]
 
Več informacij: Zemljina atmosfera in klimatske spremembe
 
V marcu l. 2009. je na srečanju Kopenhaškega sveta za podnebne sodelovalo 2.500 poodnebnih strokovnjakov iz 80 zemelj, ki so objavili ključno izjavo kako sedaj ˝ ni opravičila˝ za neuspeh delovanja proti globalnem zatopljenju ter kako se lahko brez močnega zamnjšanja ogljika izbije ˝nagla ali nepopravljiva˝ sprememba podnebja s katerim ˝ se bo sodobna družba zelo teško borila"[70][71] Upravljaje z globalno atmosfero danes zajema oceno vseh aspektov cilusa ogljika zaradi prepoznavnosti mogočega obravnavanja antropogenih klimatskih sprememb, ki je postalo glavni fokus znanstvenih raziskovanj zaradi potencialnih katastrofalnih učinkov na bioraznolikost in ljudske skupine(poglej nižje Energija).
 
Ostali ljudski vplivi na atmosfero zajemajo onečiščenje zraka v mestu, onesnaževalce ki vključujejo strupene kemikalije kot so duškov oksid, sumporov oksid, hlapi organskih spojin in delci snovi ki tvorijo fotokemijski smog in kisel dež, ter klorofluoroogljike ki razgrajujejo ozonski plašč. Antropogeni delci kot so sulfatnih aerosolov v atmosferi zmanjšati neposredne obsevanosti in odbojnosti (albedo) površine Zemlje. Ta pojav znan je pod nazivom globalna zatemnitev, a njen pad se ocenjuje na okoli 4 % med letom 1960. in 1990. Četudi se je trend kasneje spremenil. Globalna zatemnitev je lahko narušila globalni ciklus vode z zmanjševanjem izhlapevanja in padavin na nekem podorčju. To tudi proizvaja hladilni učinek ki je delno lahko zamaskiral učinek stekleniških plinov na globalnem segrevanju[72].
 
Oceani [uredi]
 
Več informacij: Obalno upravljanje i prekomerni ribolov
 
Display of about ten well-known saltwater fish Izbor sladkovodnih rib na svetu
 
Oceanski cirkulacijski obrazci imajo velik vpliv na klimo in vreme, a preko njih na oskrbo s hrano za ljudi in ostale organizme. Znanstveniki su opozarjali na možnost iznenadne alteracije v cirkulacijskih vzorcih morskih tokov katere bi pod vplivom klimatskih sprememb lahko drastično spremenile klimo v nekaterih regijah globusa[73]. Glavni ljudski ekološki učinki javljajo se v naseljenih regijah na robovih oceana – estuarijima, obali in zalivih. Deset procentov prebivalstva na svetu - okoli 600 milijonov ljudi - živi v nižinskih področjih katera so ranljiva za dvig morske ravni. Trendi, ki skrbijo in zahtevajo upravljanje, vključujejo: prekomerni ribolov ( izven ravni trajnosti)[74]; beljenje koral zaradi segrevanja in kislosti oceana zaradi rastočih ravni raztopljenega ogljikovega dioksida[75]; ter dviganje morske ravni zaradi klimatskih sprememb. Zaradi svoje nepregledne veličine oceanidelujejo prikladno odlagališče človekovega odpada[76]. Remedijalne strategije Vključujejo: pozornejše upravljanje z odpadki, zakonsko kontrolo nad prekomernim ribolovom osvojitev trajnostnih ribolovnih praks in uporabo ekološko občutljive in trajnostne akvakulture ter ribištva, zmanjšanje emisij fosilnih goriv in obnavljanje[77].
 
Sladka voda [uredi]
 
Več informacij: Vodna kriza
 
Voda pokriva 71% Zemljske površine. Od tega 97,5% je slana voda v oceanu, a samo se 2,5% je slatke vode, večina je na antarktičnem ledenem pokrovu. Ostanek sladke vode nahaja se v jezerih, rekah, močvirjih, tleh, akviferi in atmosferi. Življenje je odvisno od solarnega pogona globalnega ciklusa vode, izhlapevanju iz oceana in s kopnega ki formira vodno paro, ki se kasneje kondenzira v oblakih in dežju ter kasneje postane obnovljiv del sladkovodnih zalog[78]. Zavest o globalnem pomenu ohranjanja vode za ekosistemske usluge pojavila se je šele tekom 20. stoletja, medtem ko je že polovica svetovnh močvirjev izgubljeno in z njimi tudi vrednote ekoloških uslug. Sladkovodni ekosistemi bogate raznolikosti, trenutno propadajo hitreje od morskih in kopnenih ekosistemov[79] kar jih naredi najranljivim na svetu[33]. Povećana urbanizacija onesneažuje zaloge pitne vode, ki še vedno nima pristop k sigurni pitni vodi[78]. V industrijskem svetu upravljanje raziskav je upočasnilo apsolutne korake uporabe no voda se vse več prenaa na velike oddaljenosti od vod bogatih naravnih področij do gosto naseljenih mestnih področij, a energijsko zahteva desalinizacijo ki se vse eč koristi. Večji naglas danes je postavljen na usposobljeno upravljanje modro (prikupljivom) in zeleno(vodo iz tal dostopno z zelišči) vodo, a to se opazi na vseh vaneh upravljana z vodo[79].
 
Tla [uredi]
 
Več informacij: Uporaba tal
 
Izguba bioraznolikosti izhaja v glavnem iz izgube staništa in razdrobljenosti ki nastane z človeški sredstvi tal za razvoj, gozdarstvo in kmetijstvo i se naravni kapital progresivno pretvori v antropogeni kapital. Sprememba tal je fundamentalna za operacije biosfere zaradi česa je sprememba v relativnih porporcijah tal posvečena urbanizaciji, kmatijstvu, gozdrastvu, tavnikih in pašnikih kjer imajo negativen značajen učinek na globalne biokemijske cikluse vode, ogljika in dušika a to lahko negativno vpliva na naravne in človeške sisteme[80]. Na lokalni ljudski ravni glavne koristi trajnosti nastajajo iz težnje za zelenim mestom in trajnostnim parkom ter vrtov[81][82].
 
Gozdovi[uredi]
 
Več informacij: Gozdarstvo in ekogozdarstvo
 
Od neolitične revolucije okoli 47% gozdov na svetu izgubljeno je zaradi ljudskih potreb. Današnji gozdovi zavzemajo okoli četrtino z ledom nepokrite zemlje, a polovica te količine nahaja se v tropih[83]. V umerjenih in borealnih regijah gozdna področja postopno se povečujejo(z izjemo Sibira), no deforestacija v tropih ostaja glavni problem[84]. Beech Forest – Grib Skov, Denmark Bukvina šuma – Grib Skov, Danska
 
Gozdovi moderirajo lokalno klimo in globalni ciklus vode skozi lastno refleksijo svetlobe (albedo) in evapotranspiracijo. Oni isto tako čuvajo bioraznolikost.ščitijo kvaliteto vode, skrbijo za tla in kvaliteto tal, zavarujejo gorivo in farmaceutike ter čistijo zrak. takšne svobodne ekosistemske usluge nimajo tržno vrednost je pa ohranjanje gozdov bolj malo privlačno v primerjavi z ekonomsko koristnostjo pridobivanju lesa in čiščenje skozi katero degradira tla in organski dekompoziciji vrača ogljikov dioksid v atmosfero[85]. Organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) Združenih narodov ocenjuje da okoli 90 % ogljika shranjenega v zemlji nahaja se v steblih dreves ter da se oni sekvestrirajo okoli 50% več ogljika kot je to prisotno v atmosferi. Spremembe v uporabi tal trenutno prinašajo okoli 20% skupnih globalnih emisij ogljika (Indonezija i Brazil vglavnem zaradi seke gozdov so glavni izvor emisij[85]. Klimatske spremembe se lahko ublažijo z sekvestiranjem ogljika v reaforestacijskih shemah, dvigom plantaž in ustvarjanje novih drevesnih proizvodov. Drevesna biomasa se lahko koristi tudi kot onovljivo gorivo nevtralno ogljikom. FAO predlaga da bi tekom perioda od 2005. – 2050.učinkovita uporaba saditve drevja lahko absorbirala okoli 10-20% antropogenih emisij – s tem spremaljanje stanja gozdov mora biti del globalne strategije zmanjšanje emisij in zaščite ekosistemskih uslug[86]. Vendar, klimatske spremembe lahko prehitijo FAO-ov scenarij če se upošteva raziskavo Internacionalne unije organizacija za raziskavo gozdov iz leta 2009. ki je zaključilo kako stres od 2,5 °C porasta temperature nad predindustrijskih stopenj lahko rezultira opuščanje ogromne količine ogljika[87] tako da je potencial gozd kot "bazen" ogljika "pod rizikom da se popolnoma izgubi."[88]
 
Obdelovalne površine [uredi]
 
Več informacij: Trajnostno kmetijstvo A farmer working in a rice paddy Rižino polje. Riž, pšenica, koruza in krompir naredi več od polovice hrane na svetu.
 
Prehrana za več kot šest milijard ljudi povzema resen podatek na Zemljine resurse. Ona začne z aproprijacijo okoli 38% Zemljine kopenske površine[89] in okoli 20% njene neto primarne produktivnosti[90]. Dodani so še viri zahtevne aktivnosti industrijskega agriposlovanja - vse od zadeve potreb za namakalnimi sistemi, sintetičnimi gnojili in pesticidi do porabe virov pakiranja, transporta ( danes glavni del globalne trgovine) in maloprodaje hrane. Hrana je esencijalna za življenje. Popis ekoloških stroškov proizvodnje hrane je približno isto dolg: izčrpavanje, erozija in konverzija vrhnjega sloja tal v puščavah z konstatno obdelavo enoletnih pridelkov; prekomerna pašnja; zasoljevanje; sodifikacija; namakanje z vodo; visoke stopnje uporabe fosilnih goriv; koriščenje anorganskih fertilizatorjev in sintetičnih organskih pesticidov; redukcije v genetični raznolikosti masovnim uporabom monokultura; deplecija vodnih virov; onečišćenje vodenih mas zaradi razvoja in kontaminacij podzemnih voda; socialni problemi vključejoć nestanek družinskih kmetij in oslabitev podeželjskih skupnosti[91].
 
Vsi navedeni ekološki problemi povezani z industrijskim kmetijstvom in agriposlovanjem sedaj so adresirani skozi gibanja kot so trajnostna kmetijstva organskega kmetovanja in mnogih trajnostnih poslovnih praks[92].
 
Izumiranje [uredi]
 
 
Več informacij: Izumiranje
 
Četudi se gubitek bioraznolikosti lahko gleda kot izguba vrste, efektivna konzervacija zahteva varstvo vrst na njihovem naravnem okolju in ekosistemov. Sledimo človeški migraciji in rasti prebivalstva, izumrtje vrst je postopoma zrastlo na nesluteno stopnjo kredsko-terciarnega izumrtja. Znano je, kot holocensko izumrtje, to trenutno izumrtje vrst je povzročitelj človek, označen kot eden od šestih množičnega izumrtja na svetu. Nekatere znanstvene ocene pokazujejo da bo zagotovo polovica danes živečih vrst izumrlo do leta 2100.[93][94] Trenutne stopnje izumiranja so od 100 do 1000 krat večje v odnosu na ravni pred ljudmi, te je ugroženo več od 10% ptica in sesalcev, okoli 8% rastlin, 5% rib in več od 20% slatkovodnih vrst[95].
 
Picture of the now extinct bird the Dodo
 
Izumrli dodo (Raphus cucullatus)
 
IUCN-ova Rdeča lista iz leta 2008. opozarja da dolgotrajne suše in ekstremno vreme dodatno povečuje stres na ključne vrste ter popisuje 1.226 vrst ptic ki so ugrožene na robu izumrtja kar je ena osmina vseh vrst ptic[96][97]. Indeks Rdeče liste isto tako identificira 44 vrst drevja v centralni Aziji in grozi izumrtju zaradi prekomerne eksploatacije in življenjskega razvoja kar grozi regionalnim gozodovom katere so dom za več kot 300 divjih prednikov modernih sort sadja in oreščkov[98].
 
Biološka invazija [uredi]
 
Več informacij: Naseljene vrste Trees infested with Kudzu (Pueraria lobata) Kudzu (Pueraria lobata) infestira drevesa v Atlanti, Georgia V mnogih delih industrijskega sveta čišćenje tal za kmetijstvo se je zmanjšalo, a najvećja grožnja bioraznolikosti po podnebnih spremembah je postal destruktivni efekt invazivnih vrst[99]. Rastoče učinkovit globalni transport olajšal je širitev organizma po vsem svetu. Potencijalna nevarnost tega aspekta globalizacije popolnoma je ilustrirana skozi širitev človeških bolezni kot so HIV/AIDS-a, norih krav, ptičje in svinjske gripe, no invazije rastlin in živali imajo isto tako uničenje na naravni bioraznolikosti. Alohtoni organizmi lahko hitro zavzamejo motena kopnena in naravna področja kjer v odsotnosti svojih naravnih predatorjev lahko hitro napredujejo[100]. Na globalni ravni ta problem označen je kot Globalna informacijska mreža o invazivnih vrstah, no obstaja tudi poboljšana mednarodna zakonodaja o biološki varnosti, da se zmanjša prenos patogenov in invazivnih organizmov. Skozi zakonodajo CITES obstaja kontrola trgovine z redkimi i ugroženimi vrstami. Vse več na lokalni ravni pojavljajo se programi ozaveščanja javnosti ki upozorja skupine vrtnarje zdravstveno inudstrijo, zbiralce ter inudstrijo hišnih ljubljenčkov in akvarijev na raznovrstne učinke potencialnih invazivnih vrst[101].
 
Upravljanje z človeško porabo [uredi]
 
Več informacij: Poraba
 
Neposredni vplivi človeka na okolje so posledica posrednih voznikov, ki se nahajajo v ozadju teh učinkov in to je človeška potrošnja[102]. Učinek je reduciran ne samo z manjšo porabo , ampak z ustvarjanjem trajnostnega ciklusa proizvodnje, uporabe in odlaganja dobrin in uslug. Potrošnja dobrin in uslug se lahko analizira in upravlja na vseh ravneh kot veriga ljudske porabe, začetek je od efekta izbire individualnih življenskih stilov in potrošničnih obrazcev skozi raziskavo virov specifičnih dobrin in uslug od učinka ekonomskih sektorjev skozi nacionalne ekonmije do globalne ekonomije[103]. Analiza obrazcev individualne i kolektivne porabe premišljeno uporabi celotno porabo virov, to se kasneje povezuje z ekološkim, socialnim in ekonomskim učinkom takšne uporabe virov so v nekem raziskanem kontekstu. Ideje uporabe združenih virov ( skupni viri potrebniza proizvodnjo proizvodov ali uslug), intenziteta virov (resursi potrebni za vsak dolar porabljen na dobrino ali uslugo) in produktivnosti virov (količina dobrin ali uslug proizvedenih za dan vstopni skup virov) najvažnejši so aspekti upravljanja s potrošnjo. Na enostavni ravni ljudska potrošnja se lahko smatra kot povpraševanje za viri kot so to hrana, energija, materiali in voda.
 
Energija [uredi]
 
Glavni članek: Trajnostna energija
 
Diagram showing the flow of CO2 in an ecosystem Protok CO2 v globalnem ekosistemu
 
Sončeva energija pohranjena v rastlinah (primarni proizvajalci) tekom fotosinteze izhaja skozi hranljivo verigo do ostalih organizmov zaradi končnega začetka vseh živih procesov. Od industrijske revolucije koncentrirana je energija Sonca pohranjena v fosiliziranim rastlinam kot fosilna goriva, ki je bila glavni pogon za tehnologijo ki je v zameno bila izvor ekonomske in politične moči. Leta 2007 klimatologi iz IPCC-a zaključili so kako obstaja verjetnostt od najmanj 90% da je atmosferska rast CO2 povzročen z človeškim delovnjem večino kot rezulat emisije fosilnih goriv a v manjem obsegu tudi zaradi spremembe v uporabi tal. Stabilizacija svetovne klime zahteva od držav z visokim dohodkom da povzročajo svoje emisije iz l. 2006. za 60-90% do leta 2050. kar bi moralo zadržati ravni CO2 na 450-650 ppm z sedanjo stopnjo okoli 380 ppm. Razen navedene rasti temperature za več kot 2 °C bi lahko proizvedlo "katastrofalne" klimatske spremembe[104][105]. Redukcija trenutnih stopenj CO2 se mora doseči proti ozadju povećanja globalnega prebivalstva in aspiracije držav v razvoju z energijskim intenzivnim zahodnim življenskim stilom visoke potrošnje[106].
 
Zmanjšanje stekleniških emisij, oziroma dekarbonizacija, prevzame vse stopnje od seledenja poteka ogljika skozi ciklus ogljika[107] do raziskave obnovljive energije, razvita tehnologija in transport manj odvisnih od ugljika, ter poizkusov posameznikov da ustvarijo življenske stile neodvisne od ogljika z nadzorom uporabe fosilnih goriv z vsemi dobrimi uslugami, ki jih koristijo[108].
 
Voda [uredi]
 
Več informacij: Vodni viri
 
Sigurnost vode in sigurnost hrane medseboj so zelo prepleteni. U desetletju od 1951-60 ljudska črpitev vode je bilo štirikratno več kot v predhodnem desetletju. Ta nagli porast nastal je zaradi znanstvenega in tehnološkega razvoja ki je deloval skozi ekonomijo - to se posebej nanaša na porast namakalnih površin, rast industrijskega in energijskega sektorja,ter intenzivno konstrukcijo branž na vseh kontinentih. To je spremenilo ciklus vode u rekah in jezerima, delujoč na kvaliteto vode in na značajen učinek globalnega ciklusa vode[109]. Trenutno je 35% ljudske uporabe vode neizdržno, ker voda počiva na vse manjših vodnosnikih in zmanjšuje tok večjih rek; ta postopek se bo najverjetneje povečal če se klimatske spremembe poslabšajo, prebivalstvo naraste, vodonosniki postanejo še bolj izčrpani, a zaloge onečišćene i nehigijenske[110]. Od leta 1961. do 2001. povpraševanje za vodo se je podvojila – kmetijska uporaba se je povečala za 75%, industrijska uporaba za več kot 200%, a uporaba v gospodinjstvih za več kot od 400%[111]. Ljudje trenutno koristijo 40-50% globalno dostopne sladke vode približno okoli 70% za kmetijstvo, 22% za industrijo in 8% za gospodinjska opravila, skupno volumen progresivno raste[109].
 
Učinkovitost vode se poboljšuje v globalnih razmerjih s povećanjem upravljanja povpraševanja, poboljšanjem infrastrukture, poboljšanjem produktivnosti vode v kemtijstvu, minimiziranjem intenzivnost vode (vklopljene vode), adresiranjem pomanjkanja v neindustrijaliziranem svetu, koncentriranjem proizvodnjo hrane na področjih visoke produktivnosti; ter planiranju v slučaju klimatskih sprememb. Na lokalnoi stopnnji ljudje postajajo sve več vodnosamodostatni zbiranjem deževnice in zmanjševanjem uporabe osnovne vode[79][112].
 
Hrana [uredi]
Feijoada – tipična jed z črnim grahom v Brazilu
 
Več informacij: Hrana in sigurnost hrane
 
Ameriško združenje za javno zdravstvo (APHA, engl. American Public Health Association) definira ˝trajnostni hranidbeni sistem"[113][114] kot "tisti ki zagotavlja zdravo hrano za zadovoljevanje trenutačne povpraševanje za hrano istočasno ohranjajo zdrave ekosisteme ki isto tako lahko zavarujejo hrano za generacije ki prihajajo z minimalnim negativnim učinkom na okolico. Trajnostni hranidbeni sistem isto tako izhaja lokalno proizvodnjo in distribucijo infrastrukture ter nutritivno hrano obdeluje dostopno, pristopno za vse. Dejansko, ta sistem je human in pravičen, ki ščiti kmete in ostale delavce, potrošnie in skupnosti"[115] Skrb za ekološke učinke agriposlovanja in popolni kontrast med problemom debelosti v zahodnem svetu ter siromaštva in nesigurnsoti hrane v svetu v razvoju so ustvarjali preobrat za zdravo, trajnostno hrano kot glavni komponent etičnega konzumerizma[116]. Ekološki učinki različinih dijetnih obrazcev zavisijo od mnogih faktorjev vključujoč razmerje konzumirane živalske in rastlinske hrane ter metode proizvodnje hrane[117][118][119][120]. Svetovna zdravstvena organizacija je objavila Globalno strategijo o dieti, fizične aktivnosti in zdravju katero je v maju leta 2004. sprejela Svetovna zdravstvena skupščina. Ona priporoča mediteransko dieto ki se povezuje z zdravjem in dolgim življenjem, ter je siromašna z mesom, bogata z sadjem in zelenjavo, siromašna z dodanim sladkorjem in omejena z soljo, ter siromašna z zasićenim mastnim kiselinam; tradicionalni izvor masti na Mediteranu je olivno olje bogato mononesaturiranim maščobami. Zdrava z rižom bogata japonska dieta je bogata z ugljikohidratom, a siromašna z maščobami. Obe diete so siromašne z mesom in zasićenim maščobam, a obilne z stročnicami in ostalo zelenjavo; povezane su z nizko incidencijo bolezni in nizko ekološkim učinkom[121].
 
Na globalni ravni ekološki učinki agriposlovanja adresirani so skozi trajnostno kmetijstvo in ekološko kmetijstvo. Na lokalnih ravneh obstajajo mnoga gibanja ki spodbujajo lokalno proizvodnjo hrane, produktivnejšo uporabo urbanih odlagališč in hišnih vrtov vključujoč permakulturo, urbano hortikulturo, lokalno hrano, slow food, trajnostno vrtnarstvo in ekološko vrtnarstvo[122][123].
 
Materijali, strupene stvari, odpad [uredi]
FSC-ova trajnostna tikovina iz Brazila. Primer pravilne uporabe virov iz tropskega gozda.
 
Kako se globalno prebivalstvo in bogastvo povečuje tako se povečuje tudi uporaba materiala, ki se je povečala v volumnu, raznolikosti ter oddaljenosti. Med njimi se nahajajo surovi materijali, minerali, sintetične kemikalije (vključujoć nevarnih snovi), manufakturni proizvodi, hrana, živi organizmi in odpadi[124].
 
Materijali
Več informacij: Dematerijalizacija
 
Trajnostna uporaba materijala zapečatila je s svojim ciljem idejo dematerijalizacije, pretvarjanjem linearne poti materiala (ekstrakcija, uporaba, odlaganje na deponij) v krožnem pretoku materijala, ki ponovo koristi materiale več kot je mogoče, pa sve podobi na kroženju in ponovni uporabi odpada v naravi[125]. Tak pristop podpira proizvodna uprava, medtem ko rastoča uporaba analize pretoka materijala na vseh ravneh, posebej podpira nekatere države in globalno ekonomijo[126].
 
Strupene snovi
Več informacij: Nevarne dobrine
 
Sintetična kemijska proizvodnja stopnjevala je po vplivu nastanka po drugi sv.vojni. Kemijska proizvodnja vključuje vse od herbicida, pesticida i fertilizatorja do gospodinjskih kemikalij in nevarnih snovi[127]. Razen oblikovanja emisije plinov rastlinjaka v atmosferi, kemikalije od posebne važnosti vključujejo: težke kovine, nuklearne odpadke, klorofluoroogljike, obstojne ekološka onesnaževanja in vse škodljive kemikalije sposobne za bioakumulacijo. Čeprav večina sintetičnih kemikalij ni škodljivih, še vedno obstajajo rigorozna testiranja novih kemikalij v vseh zemljah zaradi raziskovanja neželjenih ekoloških in zdravstvenih učinkov. Internacionalna zakonodaja vzpostavljena je zaradi globalne distribucije in upravljanja z nevarnimi dobrinami[128][129].
Pyramid diagram showing ways of dealing with waste with the most important ones towards the top
Hierarhija odpada
 
Hijerarhija odpada
Več informacij Upravljanje z odpadom
 
Vsaka ekonomska aktivnost proizvaja odpad. Povprečni človek koristi 45-85 ton materiala vsako leto[124]. Kako bi se zmanjšal odpad, industrija, poslovanje in oblasti posnemajo naravo z pretvorbo odpada proizvedenega z industrijskim metabolizmom v vire. Dematerializacija izhaja skozi ideje industrijske ekologije, ekodizajna[130] in ekooznačevanja (poglej stransko sliko). Z dobro zasnovanim angleškim vzdevkom "reduce, reuse and recycle" (reduciraj, ponovo izkoristi in recikliraj) kupci koristijo svojo kupno moć za etičnim konzumerizmom[51].
Ekonomska dimenzija [uredi]
 
Več informacij: Ekološka ekonomija in ekonomija okolja
 
Reproduction of painting The Great Fish Market, painted by Jan Brueghel the Elder
Veletržnica ribe, slika Jana Brueghela Starejši
 
Trajnost se sooči z ekonomijo skozi socialne in ekološke posledice ekonomske aktivnosti[14]. Trajnostna ekonomija predstavlja: "…široko interpretacijo ekološke ekonomije kjer so problemi okolja in ekologije del multidimenzionalne perspektive. Socialni, kulturni, zdravstveni in monetarno/financijski aspekti se moraju integrirati v analizo."[131] Čeprav, koncept trajnosti je veliko širši od koncepta trajnostnih prinosov blagostanja, virov ali profitnih marž[132]. Danes je povprečna poraba po prebivalcu v svetu razvoja trajnostna, no število prebivalstva raste, a nekateri težijo k visoki potrošnji življenja zahodnih stilov. Prebivalstvo razvitega sveta se neznansko povečuje +, no ravni potrošnje so nevzdržne. Izazov za izdržljivost je meja in upravljanje z zahodno potrošnjo doker se istčasno ne dvigne življenjski standard države v razvoju brez povečanja uporabe njenih virov in učinka na okolje. To se mora doseči z uporabo strategije in tehnologije katere prekinjjo vez izmed ekonomske rasti in z ene strani škodljivost na okolje in izčrpavanje virov z druge strani[133].
 
V adresiranju tega problema nekoliko ključnih područij postavljeno je za cilj ekonomske analize in reforme: učinki na okolje neizdržne ekonomske rasti; posledice ravnanja narave kot ekonomske eksternalnosti; ter mogoča večja etična ekonomija ki vzema v obzir več socialne in ekološke posledice trgovskega obnašanja[134].
 
Rasprezanje degradacije okolja in ekonomske rasti [uredi]
 
Več informacij: Ekološka ekonomija
The International Recycle Symbol
Internacionalen simbol recikliranja
 
V drugi polovici 20. stoljetja se je prebivalstvo podvojilo, proizvodnja hrane potrojila, korist energije početverilo, a skupna ekonomska aktivnost popetorila[135]. V zgodovini je obstajala blika korelacija med ekonomsko rastjo in degradacije okolja: kakor so skupine rastle tako se je je okolje raspadalo. Ta trend jasno je prikazan na grafih rasti ljudske populacije, ekonomske rasti in okoljskih indikatorjev[136]. Nevzdržna ekonomska rast je popolnoma v primerjavi z rastjo malignega raka[137] ker razjeda Zemljine ekosistemske usluge katere dela ekosistem za vzdrževanje življenja. Obataja skrb kako se bo moderna globalna civilizacija , če ne pregleda uporabo virov, slediti pot antičnih civilizacij katere so se zrušile skozi prekomerno eksploatacijo lastne baze virov[25][138]. Dokler je konvencionalna ekonomija zaskrbljena v glavnem za ekonomsko rast in učinkovito alokacijo virov, ekoloka ekonomija iima ekspliciten cilj v trajnsotnem merilu (namesto neprestane rasti), pravična distribucija in učinkovita alokacija, točno s tem redosledomo[139][140]. Svetovno poslovno svet za trajnostni razvoj trdi kako "poslovanje ne more obstati v neuspešnih društvih"[141]. Trajnost proučuje načine analize zaradi zmanjševanja(ločevanja) količine virov (npr. vode, energije ali materialov) potrebne za proizvodnjo, porabo in odlaganje enot dobrin in uslug ter želi da se to doseže z poboljšanim ekonomskim upravljanjem, proizvodnim dizajnom, novim tehnologijam itd.[142] Ekološka ekonomija vključuje proučevanje društvenega metabolizma, izhod virov kateri vlagajo v ekonomski sistem in izhaja iz njega na način kvalitete okolja[143][144].
 
Narava kot ekonomska eksternalija [uredi]
Deforastation of native rain forest in Rio de Janeiro City for extraction of clay for civil construction
Deforestacija naravnega deževnega gozda v mestu Rio de Janeiro zaradi ektrakcije gline za civilno konstrukcijo (slika iz 2009.)
 
Več informacij: Ekosistemske usluge
 
Ekonomska važnost narave navedena je z uporabo ekspresijskih ekosistemskih uslug zaradi osvetljevanja tržne ustreznosti rastočega pomanjkanja naravnega sveta ki se več ne more smatrati kot neomejeno in svobodno[145]. Splošno rečeno, kako udobnost ali usluga postane redka, tako njena cena vse več raste, kar deluje kot zadržek ki izhaja iz varčnosti, tehnično inovativnost in alternativne proizvode. Čeprav, se to nanaša samo na situacijo ko se proizvod ali usluga nahajajo znotraj tržnega sistema[146]. Bodoče da so ekosistemske usluge na splošno tretirane kot ekonomske eksternalnosti, one so neprecenljive in s tem prekomerno koriščene ter degradirane, a takšna situacija se včasih imenuje Tragedija navadnih[145].
 
Del poslovanja zaščite biološkega sveta je "internalizacija" teh "eksternalnosti" z koriščenjem tržnih strategij kot so eko davki in spodbujanja tržnih dovoljenj za uporabo ogljika, vode in dušika, ter rastoča želja za sprejetjem plačevanja ekosistemskih uslug. Skupinskih valut kot so LETS-a, darilna ekonomija in vremensko bančništvo se isto tako spodbuja kot način spodbujanja lokanih ekonomskij in okolja[147][148]. Zelena ekonomija je še en tržno baziran poizkus za obravnavanje problema enakosti in okolja[149]. Globalna recesija in celotni raspon vladnih političnih postopkov, ki so povezani z njim, bo verjetno povzročilo največji letni pad v svetovni emisiji ogljikovega dioksida v zadnjih 40 letih[150].
 
Ekonomska možnost [uredi]
 
Postopek z okoljem kot eksternalnost lahko generira kratkoročni profit odhodek trajnosti[151]. Postopki trajnostnega poslovanja integriraju ekološke skrbi z socialnim in ekonomskim (tj. trojnim končnim izidom)[152]. Rast ki črpa ekosistemske usluge se včasih imenuje "neekonomska rast" ker vodi k padu kvalitete življenja[153][154]. Minimiziranjem take rasti lahko zagotavlja možnost za lokalne poslove. Primer, industrijski odpad se lahko tretira kot "ekonomski vir na krivem mestu". Prednosti zmanjšanja odpada vključujejo varčnost z stroški odalganja, manjše ekološke kazne in zmanjšanje zavarovanje odgovornosti. To lahko vodi k povečanem tržnem deležu zaradi poboljšanja javne slike[155][156]. Energijske efikasnosti isto tako lahko poveča profite zmanjševanja stroškov.
 
Ideja trajnosti kot poslovna možnost privedla je do oblikovanja organizacij kot so Konzorcij za trajnost Društva za organizacijsko učenje, Inštitut za trajnostno poslovanje, ter Svetovno trajnostni razvoj[157]. Širenje trajnostnih poslovnih možnosti se lahko prispevajo stvaritvi delovnih mest skozi uvajanje delavca z zelenimi ovratniki[158].
 
Socialna dimenzija [uredi]
 
Več informacij: Socialna trajnost
 
Problemi trajnosti na splošno izraženi so z znanstvenimi in ekološkimi termini, no implementacija spremembe predstavlja socialni izziv ki s seboj umika internacionalno in nacionalno pravo, urbanistično planiranje in transport, lokalne in induvidualne življenjske stile in etični konzumerizam[159]. "Odnos med ljudskim pravom in ljudskim razvojem, korporativne moči in ekološkega prava, globalnega siromaštva in občinske akcije sugerira kako je odgovorno globalno državljanstvo neizbežen element tistega kar se na prvi pogled zdi enostavna stvar nekaterih potrošnikov in moralnih izbir."[160]
 
Mir, sigurnost, socialno pravo[uredi]
 
Več informacij: Mir i socialno pravo
 
Socialni razdori kot so vojna, kriminal in korupcija odklanjajo vire iz področja največje ljudske potrebe, te uničujejo kapaciteto društev za planiranje bodočnosti ter na splošno grozijo ljudskem blagostanju in okolju[160]. Strategije širokih osnov so namenjene trajnostnim socialnim ekosistemom ki vključujejo: poboljšano izobraževanje in politično polnomoč žena, posebej v zemljah v razvoju; večji smisel za socialno pravo posebej enakost bogatih in siromašnih kot tudi enakost med državami; ter medgeneracijska enakost[60]. Izčrpavanje naravnih virov vključujoč pitno vodo[161] povečuje verjetnost "bitko za vire"[162]. Ta aspekt trajnosti označen je kot ekološka sigurnost in stvar za jasno potrebo globalne ekološke pogodbe zaradi upravljanja z viri kot so vodonosniki in reke katere mejijo z državnimi mejami, ter zaradi zaščite globalnih sistemov vključujoč oceane in atmosfero[163].
 
Ljudska naselja [uredi]
 
Načela trajnosti
 
1. Zmanjšati odvisnost fosilnih goriv,
Podzemnih kovin in mineralov
2. Zmanjšati odvisnost od sintetičnih kemikalij
in ostalimi nenaravnimi snovmi
3. Zmanjšati poseg v naravo
4. Zadovoljiti ljudske potrebe pravično & učinkovito[164]
 
En pristop trajnostnem življenju primerno prikazan na majhnim urbanim tranzicijskim mestom in podeželjskim ekovasem poizkuša najti način za stvaritev samozadostnih skupin zasnovanih po načelu enostavnega življenja ki maksimizira samozadostnost posebej v proizvodnji hrane. Takšna načela v širšem obsegu izhajajo iz koncepta bioregionalne ekonomije[165]. Ostali pristopi mlahavo zasnovani okoli novega urbanizma uspešno zmanjšujejo ekoloke učinke z spreminjanjem zgrajene okolice zaradi stvaritve in ohranjanja trajnostnih mest ki podpirajo trajnostni transport. Prebivalci se v kompaktnih urbanim sosedstvih vozijo nekoliko kilomettov pa imajo značajno manjši ekološki učinek skozi velik razpon meritve v primerjavi z tistimi, ki živijo v podaljšanem predmestju.[166].
 
Končno, stopnja ljudskega napredka proti trajnosti odvisna bo če v veliki meri socialnih gibanj ki vplivajo na izbor skupnosti in zgrajeno okolje. Ekomunicipiji primer so takšnega gibanja[167]. Ekomunicipiji vzemajo sistemski pristop zasnovan po načelih trajnosti. Ekomunicipijsko gibanje je participativno, tj. vključuje člane skupine k pristopu od dna do vrha. Na Švedskem več kot 70 mest – 25 odstotkov od vseh municipija v zemlji – sprejelo je skupinski skup "načela trajnosti" in izvajalo jih sistemsko skozi svoje municipijske opreacije. V Združenih Državah danes obstaja 12 ekomunicipijev, vendar Ameriško združenje za planiranje sprejelo je cilje trajnosti zasnovane na istih načelih[164].
 
Ljudski odnos z naravo[uredi]
 
Murray Bookchin z idejo da ljudje morajo dominirati z naravo normalna je za hijerariska društva. Bookchin trdi kako kapitalizam in tržni odnosi, če niso pod nadzorom, imajo kapaciteto zmanjšanja na goli vir ki se mora izkoristiti. Naraa se s tem tretira kot udobnost: "Ropanje človekovega duha, ki povzroča trg vzporedno z ropanjem Zemlje, ki jo povzroča kapital."[168] Bookchin je bolj temeljno trdil da je večina aktivnosti, ki konzumira energijo in uničuje okolje brez smiselna, zaradi tega ker prinaša manjšo kvaliteto življenja in blagostanja. Funkcija dela je legitimizirati ali celo ustvariti hierarhijo. Zaradi tega razloga razumevanje transformacije organskih društev hierarhijsko je odločilno iskanje načina za napredek[169].
 
Socijalna ekologija ki jo je utemeljil Bookchin zasnovana je v veri da gotovo vsi sedanji ekološki problemi človeštva izvirajo iz globoko ukorinjenih socialnih problemov. Dokler večina autorjev nadaljuje kako so naši ekološki problemi rešilni s pomočjo implementacije s priporočili ki izhajajo iz fizičnih, bioloških, ekonomskih in drugih raziskav, Bookchinova trditev govori kako se problemi lahko rešijo edino z razumevanjem socialnih procesov, ki se nahajajo v ozadju in intervencijo, v te procese z uporabo konceptov in metod družbenih znanosti[170].
 
Globinska ekologija vzpostavlja načela za blagostanje celotnega življenja na Zemlji, bogatstva in raznolikosti življenjskih oblik. To je edino kompatibilno z znatnim padom ljudske populacije in krajem človeškega vmešavanja v nečloveški svet. Da bi se to doseglo, globinski ekologi zagovarjajo politiko za osnovne ekonomske, tehnološke in ideološke strukture katere se bojo izboljšale kvaliteto življenja namesto, da to uredijo z standardom življenja. Tisti,ki se obvežejo na ta načela, dolžni so da se uredi potrebna sprememba[171].
 
Tranzicija [uredi]
 
Več informacij: Sociokulturna revolucija
 
Picture showing smoke from chimneys and wind turbines indicating old and new human uses of the atmosphere
Stari in novi pristop človeški uporabi atmosfere
 
Zemlja ima končni kapacitet za sigurnost virov in absorbcijo odpadov, vendar je človeško povpraševanje že prekoračilo kapaciteto[172]. Trenutni življenjski stil v razvitem svetu, za katerim mnogi narodi sveta v razvoju, vzdihujejo, počivajo na isčrpanem naravnem kapitalu in netrajnostni so[173]. Združeni narodi so v Milenijski deklaraciji izjavili, kako se "trenutni netrajnostni obrazci proizvodnje in potrošnje morajo sprmeniti."[174] Težina informacije in znanstvenega dokaza velikokrat je nedosegljiva za proizvodnjo nujne socialne spremembe, posebno če se ta sprememba umakne in z seboj tudi izseljavanje ljudi iz njihovih udobnih pasov[175]. Vzrok tega je lahko visokoekosistemski odpor sprememb[176].
 
Na globalni ravni pojavilo se je nekoliko ključnih načel v vodenju naporov za trajnost:
 
Medgeneracijska enakost – zavarovanje sedanjega ekološkoga potencijala za bodoče generacije
Ločitev ekonomske rasti od degradacije okolja – upravljanje z ekološkim rastom na način da postane manj intenzinih virov in z manj onesnaženja
Integracija vseh stopenj – integriranje ekološkega, socialnega in ekonomskega sektorja pri razvoju politike trajnosti
Zvavarovanje ekološke adaptabiliteta in odpornosti – vzdrževanje in napredovanje adaptivnog kapacitete ekološkega sistema
Preprečevanje ireverzibilnih dolgoročnih škod na ekosistem in ljudsko zdravje
Zavarovanje distribucijske enakosti – izogibanje nepoštenih ali visokih ekoloških stroškov nad ranljivimi populacijami
Sprejetje globalne odgovornosti – predpostavka odgovornost za ekološke efekte kateri se javljaji izven področja pristojnosti
Edukacija in osnovna vključenost – ljudi in skupine, ki preizkušajo probleme in razvijajo nove rešitve[177]
 
Obstaja bogatstvo sveta dostopnih posameznikom katerih je želja redukcija njihov osebni vpliv na okolje skozi majhne, poceni in lahko dostopne korake[178][179][180]. No tranzicija potrebna za zmanjšanje globalne ljudske potrošnje na trajnostne meje vključuje mnogo večje spremembe na vseh stopnjah in kontekstih društva[181]. Združeni narodi so prepoznale centralno vlogo edukacije, ter proglasile desetletje edukacije za trajnostni razvoj od leta 2005. - l. 2004 katerih cilj je "izzvati vse nas na osvajanje novih ponašanj in praks zaradi zavarovanja naše bodoćnosti."[182] Svetovni fond za naravo je predlagal strategijo za trajnost katera gre izven meja edukacije kako bi se neposredno epidemiralo temeljito, individualistično in materijalistično skupinskim vrednotam ter to ojačalo ljudske vezi z naravnim svetom[183]. Raven spremembe potrebne za zavarovanje kapacitete podpore življenju na Zemlji, postavlja nove izzive za skupno in politično strukturo[184].
Več informacij [uredi]
 
Okvirji trjanosti
Popis tem o trajnosti
Ekološki problem
Konzervacijska biologija
 
Beležke [uredi]
 
↑ 1,0 1,1 Earth Policy Institute Natural Systems. www.earth-policy.org, Data Center. Preuzeto 7. studenog 2009.
↑ 2,0 2,1 Adams, W.M. (2006). "The Future of Sustainability: Re-thinking Environment and Development in the Twenty-first Century." Report of the IUCN Renowned Thinkers Meeting, 29–31 January, 2006. Preuzeto 16. veljače 2009.
↑ Ott, K. (2003). "The Case for Strong Sustainability." In: Ott, K. & P. Thapa (eds.) (2003).Greifswald’s Environmental Ethics. Greifswald: Steinbecker Verlag Ulrich Rose. ISBN 3931483320. Prenešeno 16. v februarja 2009.
↑ Hrvaški jezični portal
↑ Hrvaški jezični portal
↑ United Nations General Assembly (1987) Report of the World Commission on Environment and Development: Our Common Future. Transmitted to the General Assembly as an Annex to document A/42/427 - Development and International Co-operation: Environment. Prenešeno 15. februarja 2009.
↑ United Nations General Assembly (2005). 2005 World Summit Outcome, Resolution A/60/1, adopted by the General Assembly on 15 September 2005. Prenešeno 17. februarja 2009.
↑ Forestry Commission of Great Britain. Sustainability. Prenešeno 3. septembra 2009.
↑ International Institute for Sustainable Development (2009). What is Sustainable Development?. Prenešeno 18. februarja 2009.]
↑ EurActiv (2004). "Sustainable Development: Introduction." Prenešeno 24. februarja 2009.
↑ Kates, R., Parris, T. & Leiserowitz, A. (2005). "What is Sustainable Development?" Environment 47(3): 8–21. Prenešeno 14. aprila 2009.
↑ Holling, C. S. (2000). "Theories for Sustainable Futures" Conservation Ecology 4(2): 7. Prenešeno 24. februarja 2009.
↑ Redclift, M. (2005). "Sustainable Development (1987–2005): an Oxymoron Comes of Age." Sustainable Development 13(4): 212–227.
↑ 14,0 14,1 Daly & Cobb (1989).
↑ Porritt, J. (2006). Capitalism as if the world mattered. London: Earthscan. p. 46. ISBN 9781844071937.
↑ IUCN/UNEP/WWF (1991). "Caring for the Earth: A Strategy for Sustainable Living." Gland, Switzerland. Prenešeno 29. marec 2009.
↑ Markus J., Milne M.K., Kearins, K., & Walton, S. (2006). Creating Adventures in Wonderland: The Journey Metaphor and Environmental Sustainability. Organization 13(6): 801-839. Prenešeno 23. september 2009.
↑ The Earth Charter Initiative (2000). "The Earth Charter." Prenešeno 5. april 2009.
↑ Costanza, R. & Patten, B.C. (1995). "Defining and predicting sustainability." Ecological Economics 15 (3): 193–196.
↑ Dunning, B. (2006). "Sustainable Sustainability." Skeptoid. Prenešeno 16. februarja 2009.
↑ Marshall, J.D. & Toffel, M.W. (2005). "Framing the Elusive Concept of Sustainability: A Sustainability Hierarchy." Environmental & Scientific Technology 39(3): 673–682.
↑ Blewitt, J. (2008). Understanding Sustainable Development. London: Earthscan. pp. 21-24. ISBN 9781844074549.
↑ Ratner, B.D. (2004). "Sustainability as a Dialogue of Values: Challenges to the Sociology of Development." Sociological Inquiry 74(1): 50–69.
↑ Scholes, R. (2003). Stories from the Stone Age. Beyond Productions in association with S4C and S4C International. Australian Broadcasting Corporation. Prenešeno 16. april 2009.
↑ 25,0 25,1 Diamond (2005).
↑ Wright (2004).
↑ Hilgenkamp, K. (2005). Environmental Health: Ecological Perspectives.London: Jones & Bartlett. ISBN 9780763723774.
↑ Goudie (2005) p.?.
↑ Worster, D (1994) "Nature's economy: a history of ecological ideas". Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0521468345
↑ Grove, N. (1974). "Oil, the Dwindling Treasure." National Geographic. Prenešeno 29. marec 2009.
↑ Nordhaus & Tobin (1972).
↑ Meadows et al. (1972).
↑ 33,0 33,1 33,2 33,3 World Wide Fund for Nature (2008). Living Planet Report 2008. Prenešeno 29. marca 2009.
↑ Millennium Ecosystem Assessment (2005). Ecosystems and Human Well-being: Biodiversity Synthesis. World Resources Institute, Washington, DC. pp. 1-85. Preuzeto 8. srpnja 2009.
↑ Turner, G.M. (2008). " A Comparison of The Limits to Growth with 30 Years of Reality." Global Environmental Change 18: 397–411. Online version published by CSIRO Sustainable Ecosystems. Preuzeto 3. siječnja 2009.
↑ Southface Energy and Environmental Resource Center. The history of solar power. Prenešeno 7. april 2009.
↑ Dodge, D. An Illustrated history of wind power development. TelosNet. Prenešeno 7. aprila 2009.
↑ U.S. Department of Commerce. Carbon Cycle Science. NOAA Earth System Research Laboratory. Prenešeno 14. marec 2009.
↑ BBC News (August 2008). In depth: "Climate Change." BBC News, UK. Prenešeno 14. marec 2009.
↑ Golubiewski, N. & Cleveland, C. (eds.) "Problems and Principles of Ecological Economics." The Encyclopedia of Earth, Chapter 3. Preuzeto 1. travnja 2009.
↑ Costanza R. (2003). "Early History of Ecological Economics and ISEE." Internet Encyclopaedia of Ecological Economics. Prenešeno 1. marec 2009.
↑ Blewitt (2008).
↑ Ganguly, M. "Vandana Shiva: Seeds of Self-Reliance." Time.com, Heros for the Green Century. Preuzeto 1. travnja 2009.
↑ Komiyama H. , Takeuchi K. (2006). "Sustainability science: building a new discipline." Sustainability Science 1:1–6.
↑ Loorbach, D. (2007). "Governance for Sustainability." Sustainability: Science, Practice, & Policy 3(2):1–4. Prenešeno 22. april 2009.
↑ UN Department of Economic and Social Development (1992). "Information for Decision-Making." Agenda 21, Section IV - Means of Implementation. Chapter 40. Prenešeno 8. julij 2009.
↑ Conceptual Framework Working Group of the Millennium Ecosystem Assessment. (2003). "Ecosystems and Human Well-being." London: Island Press. Chapter 5. "Dealing with Scale". pp. 107–124. ISBN 155634030.
↑ Botkin (1990).
↑ 49,0 49,1 Ehrlich, P.R. & Holden, J.P. (1974). "Human Population and the global environment." American Scientist 62(3): 282–292.
↑ Clark (2006).
↑ 51,0 51,1 Brower & Leon (1999).
↑ 52,0 52,1 Holmberg, J. and Robèrt, K-H. (2000). "Backcasting from non-overlapping sustainability principles – a framework for strategic planning." International Journal of Sustainable Development and World Ecology 7 291–308. Prenešeno 1. april 2009.
↑ Ayres, R. (April 2001) "Resources, Scarcity, Growth and the Environment." Prenešeno 1. april 2009.
↑ Holmberg, J., Lundqvist, U., Robèrt, K-H. and Wackernagel, M. (1999). "The Ecological Footprint from a Systems Perspective of Sustainability." International Journal of Sustainable Development and World Ecology 6 17–33. Prenešeno 18. januar 2009.
↑ Hak et al. (2007)
↑ Paehlke, R. (2005). "Sustainability as a Bridging Concept." Conservation Biology 19: 36–38.
↑ United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2009). "World Population Prospects: The 2008 Revision." Highlights. Prenešeno 6. april 2009.
↑ Lutz et al. (2004).
↑ "Booming nations 'threaten Earth'". BBC News. 12. januar 2006.
↑ 60,0 60,1 Cohen, J.E. (2006). "Human Population: The Next Half Century." In Kennedy D. (Ed.) "Science Magazine's State of the Planet 2006-7". London: Island Press, pp. 13–21. ISSN 15591158.
↑ Adams & Jeanrenaud (2008) p. 45.
↑ UNEP Grid Arendal. [1] A selection of global-scale reports. Prenešeno 12. marec 2009.
↑ Global Footprint Network. (2008). "Living Planet Report." Preuzeto 1. oktober 2008.
↑ Krebs (2001) p. 513.
↑ Smil (2000)
↑ Millennium Ecosystem Assessment, pp. 6–19.
↑ Daly H.E. (1990). "Toward some operational principles of sustainable development." Ecological Economics 2: 1–6.
↑ The Economics and Social Benefits of NOAA Ecosystems Data and Products Table of Contents Data Users. NOAA. Prenešeno 13. oktober 2009.
↑ Buchenrieder, G., und A.R. Göltenboth: Sustainable freshwater resource management in the Tropics: The myth of effective indicators, 25th International Conference of Agricultural Economists (IAAE) on “Reshaping Agriculture’s Contributions to Society” in Durban, South Africa, 2003.
↑ University of Copenhagen (March 2009) "Key Messages from the Congress" News item on Copenhagen Climate Congress in March 2009. Prenešeno 18. marec 2009.
↑ Adams, D. (March 2009) "Stern attacks politicians over climate 'devastation'". The Guardian. Preuzeto 18. ožujka 2009.
↑ Hegerl, G.C. et al. (2007). "Climate Change 2007: The Physical Science Basis." Chapter 9, "Understanding and Attributing Climate Change." Contribution of Working Group 1 to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. p. 6
 
== Osnovni podatki ==