Adelma Vay de Vaya: Razlika med redakcijama

dodanih 355 zlogov ,  pred 8 leti
brez povzetka urejanja
Adelaide von Wurmbrand-Stuppach se je rodila v Tarnopolu v [[Galicija|Galiciji]], danes [[Ternopil]] v [[Ukrajina|Ukrajini]], kjer je njen oče, [[grof]] Ernst von Wurmbrand-Stuppach služboval kot [[nadporočnik]] v [[garnizijska divizija|garnizonu]]. Zgodnje otroštvo je preživela na družinskem posestvu v mestu [[Schwarzau]] na [[Spodnja Avstrija|Spodnjem Avstrijskem]], po smrti očeta leta 1846 pa je z materjo [[grof]]ico Teleki von Szék, ki se je leta 1851 v drugo [[poroka|poročila]] s [[vojvoda|knezom]] Solms-Baruth, zapustila [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] in naslednjih deset let preživela v [[Prusija|Prusiji]]. <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 9)</ref>
 
Adelma se je v starosti 20 let omožila z [[madžari|madžarskim]] [[bogataš|magnatom]], [[baron]]om Ödönom von VayVayem (tudi Vay de Vaya), <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 9)</ref> s katerim sta bila v zakonu polnih šestdeset let, nista pa imela otrok. Zakonca sta najprej nekaj let živela v mestu [[Tiszalök]] na madžarsko-ukrajinski meji, kmalu pa sta se preselila v [[Slovenske Konjice]] (tedaj Gonobitz), kjer sta na [[Prevrat]]u kupila [[dvorec|graščino]], ki je med domačini še danes znana kot "Baronvaj". <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 10)</ref>
 
Ödön je bil upokojeni višji [[oficir]] [[Avstro-ogrska|Avstro-ogrske]] vojske. [[9. avgust]]a [[1877]] je bilo v Konjicah ustanovljeno društvo vojnih veteranov »Militar - Veteranen - Verein in Gonobitz«. V društvo so bili včlanjeni bivši vojaki, ne glede na narodnost. Prvi protektor (zaščitnik) je bil knez Hugo Veriand [[Windischgraetzi|Windisch-Graetz]], njegov namestnik pa baron Edmund (Ödön, tudi Otto, Eugen) Vay de Vaya.
Adelma je bila v tesnih pisemskih stikih tudi z naslednjo generacijo vodilnih [[teozof]]ov, med drugim tudi z Annie Besant (1847-1933), ki je bila po Olcottu in Blavatskyevi tretja predsednica Teozofskega društva. Leta 1883 se v marčevski izdaji revije "The Theosophist" Adelma in njem mož omenjata kot "stara člana in nekdanja svetovalca Teozofskega društva".<ref>"My visit to Styria" (recenzija), v: "The Theosophist", 4/6 (1883) str. 146</ref> Toda Adelmini stiki še zdaleč niso bili omejeni na teozofske kroge, saj si je redno dopisovala tudi z mnogimi drugimi znanimi spiritisti in in okultisti svojega časa, tako rekoč iz vseh večjih evropskih držav in Amerike. V svojih dnevniških zapiskih Adelma z obžalovanjem ugotavlja, da ima še najmanj stikov znotraj domače [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], kar je sama pripisovala zaprtosti [[Rimokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]]. <ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 21)</ref>
 
Zaradi številnih zdravilskih uspehov in ugleda, ki ga je bila v svojem času deležna širom sveta, se je Adelma z zlatimi črkami zapisala v zgodovino naravnega zdravilstva, homeopatije in energetskega zdravljenja na Slovenskem. <ref>Nena Židov: Oris homeopatije v Sloveniji od začetka 19. stol. do danes, v: Etnolog 6 (1996) str. 329-335)</ref> Njeno zdravilno moč je po pričevanju starejših krajanov mogoče čutiti še danes. Iz njenega groba, ki se nahaja na vrhu pokopališča sv. Ane v Slovenskih Konjicah, naj bi seval močan magnetizem in bolne napolnjeval z zdravilno kozmično energijo.<ref>Največja slovenska spiritualistka (Zdenko Kodrič: tednik 7DNI - sreda, 25. april 2012)</ref>
 
== Duh, sila, snov ==
12

urejanj