Gospostvo [[Kodeljevo]] je bilo ustanovljeno verjetno šele v začetku 17. stoletja<ref>J.W.Valvasor (1689): [[Die Ehre des HerzogthumsHertzogthums KrainCrain]]. Ljubljana. Knjiga XI, str. 579</ref>. Takrat je bil gospodar na [[Grad Kodeljevo|gradu Kodeljevo]], s katerim je bilo združeno sosednje polje, [[Kranjska|kranjski]] ograjni odvetnik Jurij Müllner. Leta [[1636]] je od Jurijevih dedičev gospostvo pridobil kranjski deželni prisednik in stanovski tajnik Burkhard Hizzing, ki je istega leta dokupil od Mihaela Logarja nekdanji [[Kosezi|koseški]] dvorec v [[Podmolnik|Podmolniku]]. Gospostvo Kodeljevo je močno razširil leta [[1638]], ko je od polhograjskega gospostva pridobil celotni dobrovski urad. V naslednjih letih je Hizing gospostvo precej pomnožil: od Adama Lambergerja je dokupil desetine po Ljubljanskem polju, od Sidonije König pa po Ižanskem. Ona mu je prodala tudi vrt pred nemškimi vrati v Ljubljani. Po smrti Burkharda Hizinga je leta [[1659]] Ferdinand Hizing prodal jedro kodeljevškega gospostva z dobrovskim uradom Janezu Hoffmanu. V naslednjih letih je gospostvo pogosto menjalo lastnike: Gašper Liechtenhaimb, ljubljanske klarise, Franc Zergoll<ref name="Blaznik">Pavle Blaznik, »Zemljiška gospostva v Ljubljani in njeni okolici«, 1971, Razprave zv. 2, Iz starejše gospodarske in družbene zgodovine Ljubljane, str. 27-96</ref>.
Leta [[1701]] je Anton Zergoll prodal gospostvo Kodeljevo za 44 goldinarjev in 43 kron [[Peter Anton Codelli|Petru Antonu Codelliju]]<ref name = Blaznik/>.
