Lava: Razlika med redakcijama

dodanih 99 zlogov ,  pred 7 leti
m
r2.7.3) (robot Dodajanje: xmf:ლავა; kozmetične spremembe
m (robot Dodajanje: kk:Лава)
m (r2.7.3) (robot Dodajanje: xmf:ლავა; kozmetične spremembe)
[[Slika:Pahoehoe toe.jpg|thumb|right|250px|Tok lave]]
[[Slika:Pahoeoe fountain original.jpg|thumb|right|250px|10 m visoka fontana lave pāhoehoe ([[Havaji]], [[Združene države Amerike|ZDA]])]]
'''Lava''' je vrsta [[taljenje|raztaljene]] [[kamnina|kamnine]], ki jo med erupcijo izbruha [[ognjenik]]. Raztaljena kamnina nastaja v notranjosti nekaterih [[planet]]ov, med katerimi je tudi [[Zemlja]], in nekaterih njihovih [[satelit]]ov. Lava ima na izhodu iz vulkanskega dimnika temperaturo od 700 &nbsp;°C do 1200 &nbsp;°C. [[Viskoznost]] lave je približno 10.000 krat večja od viskoznosti vode, zaradi [[Tiksotropija|tiksotropskih]] lastnosti, ki zmanjšajo njeno viskoznost, pa lahko preteče velike razdalje preden se ohladi in strdi.<ref>N. Bagdassarov, H. Pinkerton: Transient phenomena in vesicular lava flows based on laboratory experiments with analogue materials. Journal of Volcanology and Geothermal Research, '''132''' (2004), 2-3, str. 115-136
[http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ArticleURL&_udi=B6VCS-4B6CPRP-1&_user=10&_rdoc=1&_fmt=&_orig=search&_sort=d&view=c&_acct=C000050221&_version=1&_urlVersion=0&_userid=10&md5=062e0c42281eb5e5d185d5e78aa1e0f7]</ref><ref>H. Pinkerton, G. Norton: Rheological properties of basaltic lavas at sub-liquidus temperatures: laboratory and field measurements on lavas from Mount Etna, Journal of volcanology and geothermal research, '''68''' (1995), 4, str. 307-323. [http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=5970696]</ref> Ko se kava strdi, se pretvotri v [[magmatska kamnina|magmatsko kamnino]].
 
Beseda ''lava'' je [[Italijanščina|italijanskega]] izvora in je verjetno nastala iz [[Latinščina|latinske]] besede ''labes'', ki pomeni ''padati'' ali ''drseti''.<ref>[http://www.m-w.com/dictionary/lava Merriam-Webster OnLine dictionary]</ref><ref>[http://dictionary.reference.com/browse/lava Dictionary.com]</ref> Besedo lava je v zvezi z iztisnjeno magmo verjetno prvi uporabil Francesco Serao pri opisu izbruha [[Vezuv]]a med 14. majem in 4. junijem leta 1737.<ref>[http://www.lindahall.org/events_exhib/exhibit/exhibits/vulcan/9.shtml Vesuvius Erupts, 1738]</ref>
 
== Sestava in lastnosti ==
[[Slika:DenglerSW-Stromboli-20040928-1230x800.jpg|thumb|right|Značilen stožec ognjenika [[Stromboli]] ([[Italija]])]]
[[Slika:Skjaldbreidur Herbst 2004.jpg|thumb|right|Ščitasti profil ognjenika Skjaldbreidur na [[Islandija|Islandiji]]]]
Lastnosti lave so odvisne predvsem od njene kemijske sestave.
 
=== Sestava ===
Magmatske kamnine, ki tvorijo lavo, se razvrščajo v štiri glavne razrede: [[felzičnost|felzične]], srednje, [[mafičnost|mafične]] in [[ultramafična kamnina|ultramafične]]. Delitev temelji predvsem na kemijski sestavi kamnin, s katero so tesno povezani tudi temperatura in viskoznost magme in način izbruha.
 
==== Felzična lava ====
[[Felzičnost|Felzične]] ali [[silikat]]ne lave, kakršni sta na primer [[riolit]]ska in [[dacit]]ska lava, tvorijo lavne igle in kupole in so povezane s piroklastičnimi sedimenti. Večina silikatnih lav ima izredno veliko [[viskoznost]] in se med tokom drobi in tvori bloke [[breča|breče]]. Visoka viskoznost je posledica velike vsebnosti [[silicijev dioksid|silicijevega dioksida]], [[aluminij]]a, [[kalij]]a, [[natrij]]a in [[kalcij]]a, ki tvorijo [[polimerizacija|polimerizirano]] talino, bogato z [[Glinenec|glinenci]] in [[kremen]]om. Felzične magme lahko bruhajo že pri temperaturah 650 – 750 &nbsp;°C. Neobičajno vroče riolitske lave s temperaturami preko 950 &nbsp;°C lahko kljub temu tečejo tudi nekaj deset kilometrov daleč. Takšni lavni tokovi so na primer na Snake River Plainu v državi [[Idaho]] na severozahodu [[Združene države Amerike|ZDA]].
 
==== Srednja lava ====
Srednje ali [[andezit]]ske lave imajo manjšo vsebnost aluminija in silicijevega dioksida in običajno nekoliko večjo vsebnost [[magnezij]]a in [[železo|železa]]. Srednje lave tvorijo andezitske kupole in bloke lave in se pojavljajo na strmih sestavljenih ognjenikih na primer v [[Andi]]h. Srednje lave so ponavadi bolj vroče kot felzične (750 - 950 &nbsp;°C) in nekoliko manj viskozne, ker višje temperature povzročijo depolimerizacijo taline. Talina postane bolj fluidna, poveča pa se tudi nagnjenje k tvorbi [[vtrošnik]]ov. Večje vsebnosti železa in magnezija povzročijo potemnitev osnovne mase in včasih tudi kristaljenje vtrošnikov [[amfibol]]a ali [[piroksen]]a.
 
==== Mafična lava ====
Za [[mafičnost|mafične]] ali [[bazalt]]ske lave je značilno, da vsebujejo veliko železa in magnezija in da na splošno bruhajo pri temperaturah, ki presegajo 950 &nbsp;°C. Bazaltska magma vsebuje veliko železa in magnezija in zato relativno manj aluminija in silicija, kar zmanjša stopnjo polimerizacije taline. Zaradi visokih temperatur je viskoznost magme lahko relativno majhna, čeprav je še vedno nekaj tisoč krat večja od viskoznosti vode. Nizka stopnja polimerizacije in visoka temperatura omogočata [[Difuzija|difuzijo]], zato so v mafičnih lavah pogosto veliki in dobro oblikovani vtrošniki. Mafične lave so lahko tekoče in lahko pritečejo daleč od vulkanskega dimnika in tvorijo nizke ščitaste vulkane ali polja poplavnega bazalta. Večina bazaltskih lav je spada v razreda '''a 'ā'' ali ''pāhoehoe''. Bazaltske lave pod vodno površino tvorijo blazine, ki so precej podobne tvorbam lav ''pāhoehoe'' na kopnem.
 
==== Ultramafična lava ====
[[Ultramafična kamnina|Ultramafične]] lave, kakršni sta na primer [[komatiit]]ska lava in z magnezijem bogata lava, ki tvori [[boninit]], imajo izjemne sestave in temperature izbruhov. Komatiiti vsebujejo več kot 18% magnezijevega oksida (MgO) in zato bruhajo pri temperaturah okrog 1600 &nbsp;°C. Pri tej temperaturi ni nobene polimerizacije mineralov, zato je lava zelo lahko tekoča in ima približno enako viskoznost kot voda. Večina ultramafičnih lav, če ne vse, ni mlajših od [[proterozoik]]a in samo nekaj poznanih lav je iz obdobja [[fanerozoik]]a. Sodobnih ultramafičnih lav ni, ker se je [[Zemljin plašč]] preveč ohladil, da bi lahko ustvaril magmo z visoko vsebnostjo magnezijevega oksida.
 
=== Lastnosti ===
Najpomembenjša fizikalna lastnost lave je njena [[viskoznost]]. Visoko viskoznost imajo [[riolit]]ske, [[dacit]]ske, [[andezit]]ske in [[trahit]]ske lave. Precej visoko visoznost imajo tudi ohlajene [[bazalt]]ske lave. Nizko viskoznost imalo sveže izbruhane bazaltske in [[karbonatit]]ske, včasih tudi andezitske lave.
 
Lave lahko vsebujejo tudi mnoge druge komponente, na primer trdne kristale raznih mineralov, dele tujih kamnin ([[ksenolit]]e) in drobce predhodno strjene lave.
 
== Značilnosti lavnih tokov ==
[[Slika:Pāhoehoe and Aa flows at Hawaii.jpg|thumb|right|Lavi pāhoehoe in ʻāʻā lahko tečeta tudi druga ob drugi (Havaji, ZDA, september 2007)]]
 
Značilnosti toka lave in oblike vulkanov so odvisne od fizikalnih lastnosti lave, predvsem viskoznosti. Tokovi bolj tekoče bazaltske lave tvorijo bolj ploščate tvorbe, medtem ko tokovi viskozne riolitske lave tvorijo grčaste in kladaste gmote kamnin.
 
Za razvrščanje vulkanskih tvorb in pridobivanje podatkov o ognjeniških izbruhih, ki so povzročili tokove lave, se tudi v primerih, ko je lava zasuta ali je metamorfirala, uporabljajo splošna načela vulkanologije.
Če lava teče preko mokre ali vlažne podlage, lahko pride do hidrotermalnih pojavov. V spodnjem sloju lave lahko nastanejo mehurčki, ki so včasih napolnjeni z minerali. Podlaga, po kateri je tekla lava, je lahko zdrobljena ali poškodovana zaradi delovanja vrele ujete vode, zemlja pa je lahko zapečena v terakoto opečnato rdeče barve.
Razločevanje [[sil]]ov od toka lave v sekvencah magmatskih kamnin je lahko težavno. Nekateri sili nimajo običajnih brečastih robov in lahko na zgornji in spodnji površini kažejo šibke metamorfne avreole, medtem ko lava zapeče samo podlago, po kateri je tekla. Metamorfne pojave je v naravi pogosto težko opaziti, ker so pogosto šibki in prostorsko omejeni. Peperitski sili, ki so prodrli v mokre sedimentne kamnine, ponavadi ne zapečejo gornjih površin in so zato precej podobni lavam.
 
==== Lava ʻaʻā ====
[[Slika:Aa large.jpg|thumb|Žareče čelo lave aa, ki teče preko lave pāhoehoe (obalna ravnina ognjenika Kilauea, Havaji, ZDA)]]
Lava ʻaʻā ali aa je ena od treh osnovnih vrst lave. Izraz ʻaʻā v [[havajščina|havajščini]] pomeni ''kamnita groba lava'', lahko pa tudi ''goreti'', ''plamen'' ali ''požar''. Lava aa je [[bazalt]]ska lava, za katero je značilna groba, z gruščem posuta površina, sestavljena iz zdrobljenih blokov lave - klinkerja. Naziv Aa je v vulkanologijo in geologijo uvedel ameriški geolog Clarence Dutton.<ref>James Furman Kemp: A handbook of rocks for use without the microscope: with a glossary of the names of rocks and other lithological terms. 5. izdaja, New York: D. Van Nostrand, 1918, str. 180 in 240.</ref><ref>C. E. Dutton, 4th Annual Report U.S. Geological Survey, 1883, str. 95.</ref><ref>Bulletin of the Geological Society of America, '''25''', Geological Society of America. 1914, str. 639.</ref>
 
Nevezana, zdrobljena in groba površina lave aa upočasnjuje in zavira njen tok in v resnici pokriva masivno gosto jedro, ki je najbolj aktiven del lavnega toka. Fragmenti ohlajenega zdrobljenega klinkerja na čelu lavnega toka se kotalijo navzdol pred strmo čelo in utonejo v napredujočem toku lave, zato so fragmenti lave aa tako na dnu kot na površini lavnega toka.
 
Lave aa bruhajo ponavadi pri temperaturah od 1000 do 1100 &nbsp;°C in imajo višjo viskoznost kot lava pāhoehoe. Če postane tok lave pāhoehoe na strmih pobočjih zaradi ovir turbulenten, se lahko lava pāhoehoe pretvori v lavo aa.
 
==== Lava pāhoehoe ====
[[Slika:Ropy pahoehoe.jpg|thumb||170px|Lava pāhoehoe iz ognjenika Kilauea (Havaji, ZDA)]]
Lava pāhoehoe je bazaltska lava z gladko, valovito, nakodrano ali židko površino. Beseda pāhoehoe je havajskega izvora in pomeni ''gladko, nezdrobljeno lava''. Takšna površine lave je posledica gibanja zelo tekoče lave pod strjeno površinsko skorjo. Izraz pāhoehoe je v geologijo uvedel Clarence Dutton.
 
Tok lave pāhoehoe teče ponavadi kot niz majhnih zaobljenih tvorb, ki stalno bruhajo iz razpok v ohlajeni skorji. Lava pāhoehoe tvori tudi lavne cevi, v katerih zaradi zelo majhnih toplotnih izgub ohranja svojo nizko viskoznost. Površina lave ima zelo različen in nenavaden videz. Lava pāhoehoe se lahko na velikih razdaljah od izvira zaradi ohlajanja in povečanja viskoznosti spremeni v lavo aa. Lava pāhoehoe bruha pri temperaturah od 1100 do 1200 &nbsp;°C.
 
==== Blazinasta lava ====
[[Slika:Pillow lava at Oamaru.jpg|thumb|left|Prerez blazinaste lave (Oamaru, [[Nova Zelandija]])
]]
Blazinasta lava nastaja pri izbruhih lave iz vulkanskih dimnikov pod vodno površino ali pod debelim ledeniškim ledom ali pri iztekanju lave v morje.
 
Viskozna lava se v stiku z vodo hitro ohladi in dobi trdno skorjo. Skorja nato poči, iz razpoke pa izbruhne nova kepa oziroma blazina lave. Proces se ponavlja, dokler se lava ne ohladi. Blazinasta lava je zelo pogosta, saj večino Zemljine površine pokriva voda in je večina ognjenikov v bližini vode ali celo v njej.
{{clear}}
== Lavne tvorbe ==
=== Ognjenik ===
[[Slika:Capulin 1980 tde00005.jpg|thumb|right|Pepelni stožec ognjenika Capulin (Nova Mehika, ZDA)]]
[[Slika:Kipuka1.jpg|thumb|right|Kipuka pod vulkanom Kilauea (Havaji, ZDA)]]
Stratovulkani lahko tvorijo [[kaldera|kaldere]], velike okrogle ali ovalne pogreznjene kraterje, ki nastanejo z delno ali popolno izpraznitvijo vulkanskega ognjišča med velikim eksplozivnim izbruhom. V kalderah lahko kasneje nastanejo jezera in lavne kupole. Kaldere lahko nastanejo tudi brez eksplozivnega izbruha s postopnim vgrezanjem magme, kar je značilno za ščitaste ognjenike.
 
=== Pepelni stožec ===
Stožci pepela ali žlindre so od 30 do 400 metrov visoki strmi stožci vulkanskega drobirja, ki se nabira okrog manjših ognjeniških dimnikov.<ref>[http://web.archive.org/web/20070429163808/http://volcanoes.usgs.gov/Products/Pglossary/CinderCone.html Photo glossary of volcano terms: Cinder cone]</ref> Pepelni stožci so zgrajeni predvsem iz piroklastičnih snovi, se pravi iz vulkanskega pepela in tufa, medtem ko so stožci žlindre nastali z izbruhi bolj tekoče raztaljene vulkanske žlindre.
 
=== Kipuka ===
Kipuka je izraz havajskega izvora in pomeni hrib, greben ali staro ognjeniško kupolo, ki jo je popolnoma obdala mlajša lava in je zato podobna otoku. Kipuke so pogosto pokrite z rodovitno zemljo in poraščene in izstopajo iz sicer neprijaznega okolja.
 
=== Kupola ===
Lavne kupole nastanejo z iztiskanjem viskozne felzične magme. Kupole lahko nastajajo postopoma, dokler ne dobijo izrazito okrogle ali blazinaste oblike z razpokami, režami in kosi odlomljenih skal in drobirja. Vrh in pobočja kupole so običajo pokrita s skalami, brečo in pepelom.
 
=== Cev ===
Lavne cevi nastanejo kadar se zgornji sloj relativno fluidne lave ohladi v trdno skorjo. Skorja je odličen toplotni izolator, zato ostane lava pod njo še dolgo časa tekoča. Ko lava odteče, lahko za njo ostane tudi nekaj kilometrov dolga prazna cev. Lavne cevi v sodobnem času nastajajo med izbruhi ognjenika Kilauea. V severnem Queenslandu v Avstraliji so tudi lavne cevi iz terciarja, ki so dolge do 15&nbsp;km.
 
=== Jezero ===
V nekaterih redkih primerih je ognjeniški stožec napolnjen z lavo, vendar ne izbruhne. Lavna jezera niso dolgotrajne tvorbe, ker se izlijejo nazaj v vulkansko ognjišče ali pa iztečejo med lavnim ali piroklastičnim izbruhom ognjenika. Na Zemlji je samo nekaj stalnih lavnih jezer, med katerimi so najbolj znana
* Erebus ([[Antarktika]])
* Ambrym (Vanuatu, nekdanji Novi Hebridi)
 
=== Delta ===
Lavne delte nastajajo med izbruhi lave pod vodno površino. Magma se v stiku z vodo zelo hitro ohladi, strdi in zdrobi, nastali drobir pa na morskem dnu ustvari delti podobno tvorbo. Lavne delte so značilne za obsežne neeksplozivne izbruhe bazaltske lave.
 
== Nenavadne lave ==
Na Zemlji so odkrili štiri vrste nenavadnih kamnin, za katere menijo, da so vulkanskega izvora.
* Na področju ognjenika Ol Doinyo Lenga v [[Tanzanija|Tanzaniji]] so odkrili karbonatitne in natrokarbonatitne lave, ki so edinstven primer aktivnosti karbonatitnega ognjenika.<ref>[http://www.geology.sdsu.edu/how_volcanoes_work/Unusual%20lava.html Vic Camp, ''How volcanoes work'', Unusual Lava Types], San Diego State University, Geology.</ref>
Izraz lava se uporablja tudi za raztaljene zmesi ledu, ki bruhajo na ledenih satelitih velikih plinastih planetov našega sončnega sistema.<ref>McBride and Gilmore (Ed.); 2007, ''An introduction to the Solar System'', Cambridge University Press, str. 392.</ref>.
 
== Nevarnosti ==
Lavni tokovi so zelo uničujoči, vendar se na splošno gibljejo dovolj počasi, da omogčijo ljudem umik z njihove poti. Število človeških žrtev je zato praviloma majhno, razen v primerih, ko lavni tok preseka pot za umik ali če je zelo hiter. Zelo hiter tok lave se je zgodil 10. januarja 1977 med izbruhom ognjenika Nyiragongo v Demokratični republiki Kongo. Ognjenik je izbruhnil ponoči, lava pa je tekla s hitrostjo do 100&nbsp;km/h in med spanjem presenetila prebivalce večih vasi. Umrlo je približno 2000 ljudi.<ref>Encyclopædia Britannica, [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/423132/Mount-Nyiragongo], pridobljeno 17. februarja 2011.</ref>
Žrtve, ki jih pripisujejo ognjenikom, imajo pogosto druge vzroke, na primer [[piroklastični tok|piroklastične tokove]], ki nastanejo zaradi zrušenja lavne kupole, [[lahar]]je, strupene pline, ki potujejo pred čelom lavnega toka, ali eksplozije, ki nastanejo pri stiku lave z vodo.<ref name=usgs >[http://volcanoes.usgs.gov/hazards/lava/index.php Lava Flows and Their Effects] USGS</ref>
 
== Mesta, ki so jih uničili lavni tokovi ==
[[Slika:Kalapana house destroyed by lava.jpg|thumb|Lava zlahka uniči cela mesta. Na sliki je ena od več kot sto hiš, ki jih je leta 1990 uničil lavni tok ognjenika Kalapana na Havajih]]
* Kaimū (Havaji), uničeno med izruhom Kīlauee leta 1990. Mesto je zapuščeno.
* Cagsawa, ([[Filipini]]).<ref>[http://www.nscb.gov.ph/Ru5/overview/albay/attractions.html Tourist attractions of Albay Province, Philippines]</ref>
 
== Mesta, ki so jih poškodovali lavni tokovi ==
* [[Catania]] (Italija), med izbruhom [[Etna|Etne]] leta 1669. Mesto je bilo obnovljeno.
* Goma ([[Demokratična republika Kongo]]), med izbruhom Nyiragonga leta 2002
* Sale'aula ([[Samoa]]), med izbruhom Matavanuja med letoma 1905 in 1911.
 
== Mesta, ki jih je uničil vulkanski pepel ==
* [[Pompeji]] (Italija), v izbruhu Vezuva leta 79.
* [[Herculaneum]] (Italija), v izbruhu Vezuva leta 79.
* Cerén ([[Salvador]]), v izbruhih ognjenika Ilopango med letoma 410 in 535.<ref>Bundschuh, J. in Alvarado, G. E (urednika) (2007) Central America: Geology, Resources and Hazards, 1, str. 56, London, Taylor and Francis.</ref>
 
== Galerija ==
<gallery widths="150px" heights="120px" perrow="4">
perrow="4">
</gallery>
 
== Glej tudi ==
* [[Ognjenik]]
* [[Magma]]
* [[Magmatska kamnina]]
 
== Sklici ==
{{opombe}}
 
[[vi:Dung nham]]
[[war:Lava]]
[[xmf:ლავა]]
[[zh:熔岩]]
93.466

urejanj