Vladimir Kralj: Razlika med redakcijama

'''Vladimir Kralj''', slovenski [[literarni kritikikritik|literarni]] in [[gledališki kritiki|gledališki kritik]], [[dramski teoretikiteoretik|dramski teoretik]], [[pripovednik]] in [[pedagogpripovednik]], * [[16. avgust]] [[1901]], [[Celje]], † [[29. marec]] [[1969]], [[Ljubljana]].

Po študiju [[slavistika|slavistike]] in [[germanistika|germanistike]] v Ljubljani in na [[Dunaj]]u je leta 1925 na [[Univerza v Ljubljani|ljubljanski univerzi]] doktoriral s tezo ''[[Simon Jenko]]: Študija o njegovi pesniški individualnosti.'' Med dramaturškim izpopolnjevanjem med leti 1926 in 1927 je v [[Praga|Pragi]] s [[Ciril Debevec|Cirilom Debevcem]] urejal literarno revijo ''[[literarna revija Razgled|Razgled]]''. Od leta 1928 in do [[druga svetovna vojna|vojne]] je učiteljeval na realni gimnaziji in trgovski akademiji v [[Maribor]]u. Med vojno je živel v izgnanstvu v Ljubljani, kjer je bil zaradi sodelovanja z [[Osvobodilna fronta|OF]] večkrat zaprt in leta 1944 odpeljan v taborišče v [[Dachau]]. Po vojni je še naprej učiteljeval na ljubljanski trgovski akademiji, bil pa je tudi referent za nižje in srednje šolstvo in višji bibliotekar v Skupščini [[Ljudska republika Slovenija|LRS]]. V letu 1950 je postal profesor za teoretično dramaturgijo na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za igralsko umetnost]] (danes [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]) v Ljubljani, kjer je dramaturgijo utemeljil kot posebno disciplino v okviru visokošolskega gledališkega študija. V letih 1950 do 1952 ter 1961 do 1964 je bil [[rektor]] na AGRFTAkademije. Med leti 1931 in 1932 je v ''[[Jutro (časnik)|Jutru]]'' objavljal kritike predstav [[mariborsko gledališče|mariborskega gledališča]], kot tudi v ''[[časopisSlovenec Slovenec(časnik)|Slovencu]]'' od leta 1935 do [[1939]]. Gledališke in literarne kritike je objavljal tudi v ''[[časopis Piramida (časopis)|Piramidi]]'' (1936) in v ''[[Obzorja|Obzorjih]]'', ki jih je obenem od leta 1938 in do vojne tudi urejal. Po vojni je sodeloval še z ''[[časopis Novi svet (časopis)|Novim svetom]]'', ''[[Naša sodobnost|Našo sodobnostjo]]'', ''[[časopisSodobnost Sodobnost(revija)|Sodobnostjo]]'', ''[[Nova obzorja|Novimi obzorji]]'', ''[[Naši razgledi|Našimi razgledi]]'' in [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za igralsko umetnost]].

Njegove gledališke ocene so se oblikovale v prave dramaturške študije. Osredotočal se je predvsem na formalno-estetska vprašanja, idejno analizo in deskripcijo dramaturške problematike. Dovzeten je bil tudi za analizo dramaturških novosti. Analiziral je [[modernizem|moderne]] in [[avantgarda|avantgardne]] pojave v sodobni evropski in ameriški [[dramatika|dramatiki]]. Večina kritičnih člankov in študij o nekaterih pomembnih dramah, od [[tragedija|antične tragedije]] do evropske avantgarde ter o slovenski dramatiki, je zbrana v knjigi ''Pogledi na dramo'', kjer se je deloma oprl na [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Heglovo]] estetiko. Njegova predavanja in rezultati teoretskih raziskovanj na AGRFT Akademiji so strnjeni v ''Dramaturškem vademekumu'' {{COBISS|ID=14306049}}, prvi sistematizirani dramski teoriji na Slovenskem. Ukvarjal se je tudi s kritiko [[Seznam slovenskih filmov|slovenskega filma]].

V njegovem opusu najbolj izstopa zbirka [[novela (književnost)|novel]] ''Mož, ki je strigel z ušesi'' {{COBISS|ID=20444416}}, v katerih na zelo objektiven, neprizanesljiv in dokumentaren način opiše svoje izkušnje iz [[koncentracijsko taborišče|koncentracijskega taborišča]] Dachau. Kralj je tudi [[prevajanje|prevajal]], in sicer več pripovednih knjig iz nemškega, srbskega in hrvaškega [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]]a. Večkrat pa je izšel njegov prevod izbora pravljic ''[[Tisoč in ena noč]]'' {{COBISS|ID=177182}}. Vladimir Kralj je oče [[Lado Kralj|Lada Kralja]].

* [[Mož,Pogledi kina je strigel z ušesi]]dramo (19611963) {{COBISS|ID=204249603367937}}

* [[PoglediDramaturški na dramovademekum (19631984)]] {{COBISS|ID=336793714306049}}