Janez Zlatousti: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
kat. |
preganjanje |
||
Vrstica 1:
{{drugipomeni2|Sveti Janez}}
[[Sveti]] '''Janez Krizostom''' (tudi '''Janez Zlatousti'''), [[svetnik]], eden treh velikih vzhodnih [[cerkveni oče|cerkvenih očetov]], [[cerkveni učitelj]], carigrajski [[patriarh]], * [[347]], [[Antiohija]], [[Sirija]], † [[14. september]] [[407]], [[Komane]].▼
{{Infopolje Svetnik
Janez Krizostom si je svoje ime prislužil s svojimi cerkvenimi [[govor]]i, zaradi česar ga je papež [[papež Pij X.|Pij X.]] razglasil za [[zavetnik]]a cerkvenih [[govornik]]ov in svetnika. [[God]]uje [[13. september|13. septembra]].▼
|name=Sveti Janez Zlatousti
|birth_date= [[347]]
|death_date=[[14. september]] [[407]]
|feast_day=[[13. september]]
|venerated_in=[[rimskokatoliška Cerkev]] <br /> [[Anglikanska cerkev|anglikanska skupnost]]<br /> [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne Cerkve]]<br /> [[Luteranstvo|luteranci]]
|image= Johnchrysostom.jpg
|imagesize=230px
|caption= mozaik z likom svetega Janeza Zlatoustega
|birth_place=[[Antiohija]] ([[Sirija]], [[Rimsko cesarstvo]];
sedaj [[Turčija]])
|death_place=[[Komana Pontika|Komana]] ([[Vzhodnorimsko cesarstvo]])
|titles=[[cerkveni oče]]<br/>[[cerkveni učitelj]]<br/>[[doctor oecumenicus]]<br/>zavetnik cerkvenih govornikov
|beatified_date=
|beatified_place=
|beatified_by=
|canonized_date=[[Tridentinski koncil|predtridentinsko obdobje]]
|canonized_place=
|canonized_by=
|attributes=mašna knjiga, križ
|patronage=pridigarji, cerkveni govorniki, škofje, izgnanci, izseljenci
|major_shrine=
|suppressed_date=
|issues=
}}
▲[[Sveti]] '''Janez Krizostom''' (tudi '''Janez Zlatousti'''), [[svetnik]], eden treh velikih vzhodnih [[cerkveni oče|cerkvenih očetov]], [[cerkveni učitelj]], carigrajski [[patriarh]], * [[347]], [[Antiohija]], [[Sirija]], † [[14. september]] [[407]], [[
== Življenjepis ==
Sveti Janez Zlatousti je svetnik, ki ga časti celotno krščanstvo.
=== Izgon Janeza Zlatoustega ===
Janez Zlatousti je bil [[Carigrad|carigrajski]] patriarh. Upravičeno je kritiziral greh in nenravnost; cesarica [[Evdoksija]] je menila, da merijo njegove besede nanjo in ga je smrtno zasovražila. Ko je Janez v neki pridigi dejal: „Herodijada zopet divja in zahteva Janezovo glavo,” je tudi to obrnila nase in dosegla, da je neodločni cesar s pomočjo [[Aleksandrija|aleksandrijskega]] patriarha Teofila in nekaterih Janezu sovražnih škofov oropal Janeza škofovskega dostojanstva in privolil v njegovo izgnanstvo. Čeprav bolan, je moral potovati gologlav in po najhujši vročini ter mrazu. Na koncu poti je surovim vojakom, ki so ga na potovanjih zasmehovali in trpinčili, vse odpustil in dejal: „Bogu slava, Amen!”
Kakor hitro je [[papež Inocenc I.|papež Inocenc]] za te spletke zvedel, je izjavil, da lahko o tako važni stvari odloča le koncil vzhodnih in zahodnih škofov. Ko je to uradno zahteval prek cesarja [[Honorij I. |Honorija]] tudi v Carigradu, so poslanstvo tako žaljivo sprejeli, da bi prišlo do vojne med zahodnim in vzhodnim [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]], če ne bi tega preprečil vdor [[Goti|Gotov]]. Papež se je kljub temu postavil na stran žrtve in je s pismi tolažil pogumnega govornika, češ da naj bo potrpežljiv; končno je zagrozil z Božjo kaznijo cesarju in ga primerjal s [[Kajn]]om, ki je ubil svojega brata.
Janeza Zlatoustega so vojaki zgrabili 16. aprila 404, na Veliko soboto, ko je čakalo na krst 3000 katehumenov, ter ga na silo odpeljali; najprej mu je bil določen za izgnanstvo [[Kukuz]] v gorati južni [[Armenija|Armeniji]]<ref> Kukuz je[[ latinski jezik|latinsko]] Cucusus, [[Turki|turško]] pa Göksun in je danes mesto južni [[Turčija|Turčiji]] na nadmorski višini 1350 m; šteje 18.000 prebivalcev</ref>. Še istega leta v oktobru je nenadoma umrla cesarica Evdoksija. Naslednje leto so Kukuz napadli razbojniki in ga požgali. Komaj se je rešil in se zatekel k bližnjemu škofu v trdnjavo Arabiz<ref>Arabiz ([[latinski jezik|latinsko]] Arabisus) je mesto blizu Kukuza; danes se imenuje Afşin ter šteje okrog 40.000 prebivalcev </ref>. Tu je zvedel, kako si papež prizadeva, da bi mu prek nove sinode vrnil čast in škofovski sedež. Njegovi sovražniki pa so le dosegli, da bi moral naprej v izgnanstvo v mesto Pityus<ref>Pityus je danes Pitsunde v Georgiji pod Kavkazom</ref>, vendar je umrl na poti že v Komani<ref>Komana, Komana Pontike blizu Črnega morja, danes Koman</ref>14. septembra 407; naslednje leto je umrl tudi neodločni cesar [[Arkadij]]. Njegov sin [[Teodozij II. |Teodozij]] je javno obžaloval storjeno krivico in dal svetnikove ostanke z vso častjo prepeljati v Carigrad ter pokopati v carigrajski cerkvi svetih apostolov.<ref>{{navedi knjigo|author=J. Dolenc|title= Leto svetnikov I|page=279-289}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author= F. Chobot |title=A pápák története|page=66}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://catholica.cz/?id=831|title=Světci k nám hovoří... Sv. Inoncenc I.|accessdate=2012-2-22|publisher=Jan Chlumský}}</ref>
== Smrt in češčenje ==
[[File:Menologion of Basil 061.jpg|thumb|left|Vrnitev [[relikvije|relikvij]] svetega Janeza Zlatoustega v [[Carigrad]], v [[cerkev svetih apostolov]].]]
Janez Zlatousti je umrl 14. septembra 407 v izgnanstuv v [[Komana|Komani]] blizu [[Črno morje|Črnega morja]].
▲
Liturgija svetega Janeza Zlatoustega je najbolj razširjena oblika maše med pravoslavnimi in grkokatoliškimi kristjani.
Eno obširnejših [[zbor]]ovskih del ruskega [[skladatelj]]a [[Sergej Rahmaninov|Sergeja Rahmaninova]] je ''Liturgija Svetega Janeza Zlatousta'' ([[opus|op.]] 31).
Vrstica 8 ⟶ 52:
== Glej tudi ==
* [[seznam svetnikov]]
== Opombe ==
{{opombe}}
== Zunanje povezave ==
| |||