Eksponentni razpad: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp/+p |
|||
Vrstica 1:
[[Slika:Plot-exponential-decay.svg|thumb|400px|Količina, ki se spreminja po eksponentnem zakonu razpada (padanja). Večja konstanta razpada pomeni, da količina izginja (se manjša) hitreje. Krivulja je prikazana za konstante razpada, ki imajo vrednost 25, 5, 1, 1/5 in 1/25. </br>Na [[abcisna os|abcisni osi]] je nanešen čas, na [[ordinatna os|ordinatni osi ]] pa preostali delež količine (n. pr. števila jeder snovi ali delcev).]]
''' Eksponentni razpad ''' (tudi eksponentno padanje) se pojavlja pri [[fizikalna količina|fizikalnih količinah]], ki se kaže v tem, da vrednost količine pada sorazmerno s količino. Primer eksponentnega razpada je razpad radioaktivnih jeder, katerih število pade na koncu (po daljšem ali krajšem času) na 0.
Vrstica 17 ⟶ 18:
Funkcija, ki smo jo dobili kot rešitev, se imenuje naravna [[eksponentna funkcija]], ki ima za osnovo ima število <math> e \,</math> ([[Eulerjevo število]]). Splošna eksponentna funkcija pa ima obliko <math> f(x) = a^x \,</math>, kjer je <math> a \,</math> poljubno pozitivno število.
Kadar je vrednost za <math> \lambda \,</math> negativna, dobimo
Podoben pojem se uporablja tudi v [[biologija|biologiji]], kjer imamo pogosto opravka z eksponentno rastjo. Uporablja se še na mnogih drugih področjih.
Vrstica 23 ⟶ 24:
== Srednji življenjski čas ==
{{glavni|Srednji življenjski čas}}
Kadar opazujemo množico delcev ali jeder, lahko določimo povprečno življenjsko dobo posamezne vrste delcev ali jeder. V tem primeru lahko dobimo srednji življenjski čas s pomočjo obrazca:
:<math>\tau = \frac{1}{\lambda}.</math>
Vrstica 33 ⟶ 35:
== Razpolovni čas ==
{{glavni|Razpolovni čas}}
Običajno si lažje predstavljamo čas v katerem razpade polovica delcev ali jeder. Ta čas imenujemo [[razpolovni čas]] (oznaka <math>t_{1/2} \,</math>) in ga izračunamo iz
:<math>t_{1/2} = \frac{\ln 2}{\lambda} = \tau \ln 2.</math>.
| |||