Perceval ali Zgodba o Gralu: Razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
}}
 
'''''Perceval ali zgodba o gralu''''' (v izvirniku {{jezik-fr|Perceval, le Conte du Graal}}).<ref>Osnova gesla je nastala v okviru proseminarja iz Svetovne književnosti 1 na FHŠ Koper.</ref> je nedokončan [[roman]] v [[verz]]ih francoskega pesnika [[Chrétien de Troyes|Chrétiena de Troyesa]], ki je bil napisan med letoma 1181 in 1190. Avtor ga je posvetil flanderskemu grofu Filipu, na katerega je bil zelo navezan v svojih zadnjih letih življenja.<ref name="E-books">Gl. The University of Adelaide: E-books. http://ebooks.adelaide.edu.au/c/chretien_de_troyes/index.html.</ref> Gre za prvo literarno delo, ki omenja [[sveti gral]] in je bistveno vplivalo na nadaljnji razvoj tega motiva v evropski književnosti.
 
Chrétien de Troyes je bil francoski srednjeveški dvorni pesnik, ki se je rodil okoli leta 1130, umrl pred letom 1190.<ref>Gl. Ksenija Dolinar, ur. ''Leksikon Cankarjeve založbe'', Ljubljana, Cankarjeva založba, str. 152</ref>. O njegovem življenju je malo znanega. Sklepajo, da je prihajal iz kraja [[Troyes]], ali bil z njim nekako intimno povezan. Njegova dela z [[Artur|arturjansko]] tematiko se uvrščajo v vrh [[Srednjeveška književnost|srednjeveške književnosti]]. De Troyes je bil tudi pomemben stilist in je vplival na razvoj francoskega knjižnega jezika.<ref name="E-books" />
 
== Vsebina ==
[[File:Perceval-Chretien.jpg|right|thumb|Prizor iz mita o Percevalu - srednjeveška iluminacija.]]
[[Perceval]] je preživel otroštvo v Pustem gozdu v [[Wales]]u, daleč od civilizacije, ker se je njegova mati bala, da bi tudi njega, kot že prej moža in ostale sinove, izgubila v bitki. Perceval kljub materinemu nasprotovanju odide z vitezi na dvor [[kralj Artur|kralja Arturja]]. Zaradi svojih vrlin si hitro pridobi ugled in viteški naslov ter osvoji srce Gornemantove nečakinje Blanchefleur. Med potjo domov naleti na dvor Kralja Ribiča, ki stoji sredi opustošene dežele in mu vlada bolehni, a gostoljubni kralj. Perceval se udeleži večerje pri kateri je priča nenavadnemu sprevodu s številnimi čudežnimi predmeti: kopjem, ki krvavi, svečnikom iz zlata, pladnjem z dragulji in – gralom. Ker je bil posvarjen pred odvečnim govorjenjem, se izogiba vsakršnemu vprašanju o izvoru ali lastnostnih čudežnih predmetov in za kazen se zjutraj zbudi v praznem gradu. Na poti izve, da je bila vzrok nezgode njegova molčečnost: z enim samim vprašanjem o tem, komu oziroma čemu služi gral, bi ozdravil Kralja Ribiča in rešil opustošeno deželo. Njegova molčečnost oziroma neodločnost izvira iz greha, ki ga je zagrešil z odhodom od doma, s katerim je povzročil tudi materino smrt. Perceval po petih letih tavanja sreča puščavnika, ki se mu predstavi kot njegov stric in mu razodene njegovo poreklo. Razkrije mu, da izhaja iz rodbine Kralja Ribiča in da je bila njegova mrtva mati kraljeva sestra. Izve tudi, da se je procesija na gradu odvijala v čast očetu Kralja Ribiča, ki ga ohranja pri življenju hostija v gralu. Perceval najde odrešenje na [[Veliki petek]] v zakramentu svete [[spoved]]i in [[maša|sveti maši]]. Na tej točki se pripoved prekine.
 
 
=== Parzival ===
Umetniška pesnitev [[Parzival]] [[Wolfram von Eschenbach|Wolframa von Eschenbacha]] je najbolj znana, bržkone tudi najpomembnejša zgodba o gralu, ter predstavlja prvo nemško delo, ki je zajelo mit o svetem gralu. Roman je nastal okrog leta 1207 in večinoma temelji na De Troyesovi podlagi, toda poleg razlike v strukturi je moč opaziti različno dojemanje zgodbe. Eschenbach je ohranil motiv krvnega maščevanja, toda za razliko od De Troyesa, se ni osredotočil zgolj na viteštvo z verskimi posledicami. Njegov pristop do grala je popolnoma individualen, saj čudežnega predmeta ni obravnaval le kot kelih, ampak kot dragoceni kamen, ki se imenuje lapsit exilis. V romanu izstopa XIV. poglavje, v katerem avtor graja svojega predhodnika De Troyesa, verjetno zaradi načina, kako je bil gral obravnavan v njegovi zgodbi.<ref name="Kenda, Labernik, Ursic">Maja Kenda. "Sveti gral – nastanek in razvoj mita". Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, str. 34; Zvonka Labernik. "Mit o svetem gralu ali iskanje izgubljenega raja". Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, str. 30; Marko Uršič. http://www2.arnes.si/~mursic3/Esej%207%20-%20Mit%20o%20Gralu.htm.</ref>
 
=== Morte d'Arthur ===
 
=== Richard Wagner - Parsifal ===
[[File:Parsifal 1882 Act3 Joukowsky NGO4p119.jpg|thumb|upright=1.4|Konec 3. dejanja iz prve postavitve Wagnerjevega Parsifala (1882)]]
Zgodba o Percevalu ni vplivala le na književnost, temveč je svoj pečat pustila tudi v glasbi. [[Richard Wagner]] je leta 1882 premierno predstavil opero z naslovom ''[[Parsifal_(Wagner)|Parsifal]]''. Holger Noltze navaja, da se je Wagner v svoji operi naslonil na ep Wolframa von Eshenbacha, toda pod vplivom [[Arthur Schopenhauer|Schopenhauerja]], [[budizem|budizma]] in najbolj raznolike apokrifne literature je zgodbi dal popolnoma drugačne temelje in postavil v njeno bistvo mistiko odrešenja zasnovano na sočutju in odpovedi, glasbeno pa je motiviko izrazito poenostavil in tako dosegel njeno lahkotnost. [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzsche]] je Wagnerjevo opero zavrnil: »Pridiga o čistosti ostaja izzivanje protinarave.«<ref name="Noltze">Holger Noltze. "Wagner na kratko". Celje – Ljubljana, Celjska mohorjeva družba, str. 66-67.</ref>
 
170

urejanj