Perceval ali Zgodba o Gralu: Razlika med redakcijama

[[Thomas Malory]] je leta 1458 napisal zadnje slavno delo, ki je zajelo mit o gralu, z naslovom ''Morte d`Arthur'' (''Arturjeva smrt''). Marko Uršič navaja, da se je avtor v njem bolj posvetil viteštvu kot samemu pomenu grala, najbolj pa je izpostavil legendarnega vladarja Arturja.<ref>Marko Uršič. "Gral, skrivni predmet želje". V: Nova revija: mesečnik za kulturo, 131, str. 258–264.</ref>
 
=== [[Richard Wagner]] - [[Parsifal]] ===
Zgodba o Percevalu ni vplivala le na književnost, temveč je svoj pečat pustila tudi v glasbi. Richard Wagner je leta 1882 premierno predstavil opero z naslovom ''Parsifal''. Holger Noltze navaja, da se je Wagner v svoji operi naslonil na ep Wolframa von Eshenbacha, toda pod vplivom [[Arthur Schopenhauer|Schopenhauerja]], [[budizem|budizma]] in najbolj raznolike apokrifne literature je zgodbi dal popolnoma drugačne temelje in postavil v njeno bistvo mistiko odrešenja zasnovano na sočutju in odpovedi, glasbeno pa je motiviko izrazito poenostavil in tako dosegel njeno lahkotnost. [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzsche]] je Wagnerjevo opero zavrnil: »Pridiga o čistosti ostaja izzivanje protinarave.«<ref name="Noltze">Holger Noltze. "Wagner na kratko". Celje – Ljubljana, Celjska mohorjeva družba, str. 66-67.</ref>
 
170

urejanj