Boksit: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
m zbirka, pp
Xqbot (pogovor | prispevki)
m r2.7.3) (robot Dodajanje: kn:ಬಾಕ್ಸೈಟ್; kozmetične spremembe
Vrstica 1:
[[Slika:BauxiteUSGOV.jpg|thumb|Boksit]]
[[Slika:Bauxite with unweathered rock core. C 021.jpg|thumb|Boksit z jedrom nepreperele kamnine]]
'''Boksit''' je najpomembnejša [[aluminij]]eva [[ruda]]. Sestavljen je večinoma iz aluminijevih mineralov [[gibsit]]a Al(OH)<sub>3</sub>, [[bemit]]a (γ-AlO(OH)), [[diaspor]]a (α-AlO(OH)) in aluminijevega oksida dihidrata (Al<sub>2</sub>O<sub>3</sub>•2H<sub>2</sub>O), ki so pomešani z [[železo]]vima [[oksid]]oma [[getit]]om in [[hematit]]om, glinencem [[kaolinit]]om in majhnimi količinami [[anatas]]a (TiO<sub>2</sub>). Ime je dobil po vasi Les Baux v južni [[Francija|Franciji]], kjer je francoski geolog Pierre Berthier leta 1821 kot prvi ugotovil, da vsebuje aluminij.
 
== Nastanek ==
[[Laterit]]ski (silikatni) boksiti se razlikujejo od kraških ([[karbonat]]nih) boksitov.
 
Prve karbonatne boksite so odkrili v [[Evropa|Evropi]] in na [[Jamajka|Jamajki]] na skladih karbonatnih kamnin [[apnenec|apnenca]] in [[dolomit]]a, kjer so nastali z lateritskim preperevanjem vrinjenih skladov glin ali iz netopnih glinenih ostankov apnenca.
 
Lateritski apnenci se nahajajo v glavnem v tropskih pokrajinah. Nastali so za [[laterit]]izacijo različnih silikatnih kamnin, na primer [[granit]]a, [[gnajs]]a, [[bazalt]]a, [[sienit]]a in skrilavca. V primerjavi z železom bogatimi lateriti zahteva tvorba boksitov še ostrejše pogoje preperevanja na lokacijah z dobrim odvajanjem vode. Takšni pogoji omogočajo raztapljanje kaolinita in obarjanje gibsita. Predeli z najvišjo vsebnostjo aluminija so pogosto pod ferogenim površinskim slojem. Aluminijev hidroksid v lateritskih boksitnih skladih je skoraj izključno gibsit.
[[Slika:2005bauxite.png|thumb|left|Ležišča boksita (2005)]]
Leta 2007 je bila največji svetovni proizvajalec boksita [[Avstralija]] s skoraj tretjino svetovne proizvodnje. Sledili so ji [[Ljudska republika Kitajska]], [[Brazilija]], [[Gvineja]] in [[Indija]]. Svetovne potrebe po aluminiju strmo rastejo, vendar znane zaloge boksita zadostujejo za pokrivanje potreb po aluminiju za naslednjih nekaj stoletij. Zaradi visokih cen električne energije ima velik delež v proizvodnji aluminija reciklirani aluminij, ki še podaljšuje trajanje svetovnih rezerv.
Vrstica 60:
|}
 
== Predelava ==
Boksit se koplje večinoma v odprtih kopih, ker je skoraj vedno na površini ali prekrit s tankim slojem jalovine. Približno 95% svetovne proizvodnje boksita se predela v [[glinico]] (aluminijev(III) oksid, Al<sub>2</sub>O<sub>3</sub>) in nato z [[elektroliza|elektrolizo]] v [[aluminij]]. Boksit se običajno sortira glede na njegov namen v boksit za metalurgijo, abrazive, cement, kemijo in temperaturno obstojne materiale.
 
Boksitna ruda se v tlačnih posodah segreva v raztopini [[natrijev hidroksid|natrijevega hidroksida]] pri temperaturi 150-200˚C, da se aluminijevi oksidi pretvorijo v vodotopne aluminate (Bayerjev postopek). Iz raztopine se nato s filtriranjem odstranijo netopnih ostanki (rdeče blato), potem pa se raztopina ohladi, da se začne izločati gibsit. Kristalizacijo pospeši cepljenje raztopine s fino granuliranim aluminijevim hidroksidom. Večino gibsita se nato s praženjem pretvori v aluminijev(III) oksid Al<sub>2</sub>O<sub>3</sub>. Aluminij se iz njegovega oksida pridobiva z elektrolizo taline. Oksidu se pred tem doda talilo [[kriolit]], ki zniža njegovo tališče na približno 1000˚C. Postopek elektrolize se po njegovih odkriteljih leta 1886 imenuje Hall-Heroultov postopek.
 
Pred odkritjem Hall-Heroultovega postopka se je aluminij v majhnih količinah proizvajal neposredno iz rude. Ruda z dodatkom kovinskega [[natrij]]a ali [[kalij]]a se je segrevala v vakuumu. Obe kovini sta se pred tem proizvedli z elektrolizo njunih soli, tako da je bil postopek precej zapleten in zelo drag.
 
Glinico po Bayerjevem postopku je nekoč proizvajala Kemična tovarna Moste v Ljubljani.
 
== Sklici ==
{{opombe}}
 
== Viri ==
*Bardossy, G. (1982): Karst Bauxites. Bauxite deposits on carbonate rocks. Elsevier Sci. Publ. 441 p.
*Bardossy, G. and Aleva, G.J.J. (1990): Lateritic Bauxites. Developments in Economic Geology 27, Elsevier Sci. Publ. 624 p.&nbsp;ISBN 0-444-988
 
== Glej tudi ==
* [[Seznam mineralov]]
 
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Bauxite}}
* [http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/bauxite/ USGS Minerals Information: Bauxite]
* [http://www.mii.org/Minerals/photoal.html Mineral Information Institute]
 
[[Kategorija:Aluminijevi minerali]]
Vrstica 113:
[[ka:ბოქსიტი]]
[[kk:Боксит]]
[[kn:ಬಾಕ್ಸೈಟ್]]
[[ko:보크사이트]]
[[lt:Boksitas]]