Boksit: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m zbirka, pp |
m r2.7.3) (robot Dodajanje: kn:ಬಾಕ್ಸೈಟ್; kozmetične spremembe |
||
Vrstica 1:
[[Slika:BauxiteUSGOV.jpg|thumb|Boksit]]
[[Slika:Bauxite with unweathered rock core. C 021.jpg|thumb|Boksit z jedrom nepreperele kamnine]]
'''Boksit''' je najpomembnejša [[aluminij]]eva [[ruda]]. Sestavljen je večinoma iz aluminijevih mineralov [[gibsit]]a Al(OH)<sub>3</sub>, [[bemit]]a (γ-AlO(OH)), [[diaspor]]a (α-AlO(OH)) in aluminijevega oksida dihidrata (Al<sub>2</sub>O<sub>3</sub>•2H<sub>2</sub>O), ki so pomešani z [[železo]]vima [[oksid]]oma
== Nastanek ==
[[Laterit]]ski (silikatni) boksiti se razlikujejo od kraških ([[karbonat]]nih) boksitov.
Prve karbonatne boksite so odkrili v [[Evropa|Evropi]] in na [[Jamajka|Jamajki]] na skladih karbonatnih kamnin [[apnenec|apnenca]] in [[dolomit]]a, kjer so nastali z lateritskim preperevanjem vrinjenih skladov glin ali iz netopnih glinenih ostankov apnenca.
Lateritski apnenci se nahajajo v glavnem v tropskih pokrajinah. Nastali so za [[laterit]]izacijo
[[Slika:2005bauxite.png|thumb|left|Ležišča boksita (2005)]]
Leta 2007 je bila največji svetovni proizvajalec boksita [[Avstralija]] s skoraj tretjino svetovne proizvodnje. Sledili so ji [[Ljudska republika Kitajska]], [[Brazilija]], [[Gvineja]] in [[Indija]]. Svetovne potrebe po aluminiju strmo rastejo, vendar znane zaloge boksita zadostujejo za pokrivanje potreb po aluminiju za naslednjih nekaj stoletij. Zaradi visokih cen električne energije ima velik delež v proizvodnji aluminija reciklirani aluminij, ki še podaljšuje trajanje svetovnih rezerv.
Vrstica 60:
|}
== Predelava ==
Boksit se koplje večinoma v odprtih kopih, ker je skoraj vedno na površini ali prekrit s tankim slojem jalovine. Približno 95% svetovne proizvodnje boksita se predela v [[glinico]] (aluminijev(III) oksid, Al<sub>2</sub>O<sub>3</sub>) in nato z [[elektroliza|elektrolizo]] v [[aluminij]]. Boksit se običajno sortira glede na njegov namen v boksit za metalurgijo, abrazive, cement, kemijo in temperaturno obstojne materiale.
Boksitna ruda se v tlačnih posodah segreva v raztopini [[natrijev hidroksid|natrijevega hidroksida]] pri temperaturi 150-200˚C, da se aluminijevi oksidi pretvorijo v vodotopne aluminate (Bayerjev postopek). Iz raztopine se nato s filtriranjem odstranijo netopnih ostanki (rdeče blato), potem pa se raztopina ohladi, da se začne izločati gibsit. Kristalizacijo pospeši cepljenje raztopine s fino granuliranim aluminijevim hidroksidom. Večino gibsita se nato s praženjem
Pred odkritjem
Glinico po Bayerjevem postopku je nekoč proizvajala Kemična tovarna Moste v Ljubljani.
== Sklici ==
{{opombe}}
== Viri ==
*Bardossy, G. (1982): Karst Bauxites. Bauxite deposits on carbonate rocks. Elsevier Sci. Publ. 441 p.
*Bardossy, G. and Aleva, G.J.J. (1990): Lateritic Bauxites. Developments in Economic Geology 27, Elsevier Sci. Publ. 624 p. ISBN 0-444-988
== Glej tudi ==
* [[Seznam mineralov]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Bauxite}}
* [http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/bauxite/ USGS Minerals Information: Bauxite]
* [http://www.mii.org/Minerals/photoal.html Mineral Information Institute]
[[Kategorija:Aluminijevi minerali]]
Vrstica 113:
[[ka:ბოქსიტი]]
[[kk:Боксит]]
[[kn:ಬಾಕ್ಸೈಟ್]]
[[ko:보크사이트]]
[[lt:Boksitas]]
|