Perceval ali Zgodba o Gralu: Razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
m (wikifikacija)
 
Chrétien de Troyes je bil francoski srednjeveški dvorni pesnik, ki se je rodil okoli leta 1130, umrl pred letom 1190.<ref>Gl. Ksenija Dolinar, ur. ''Leksikon Cankarjeve založbe'', Ljubljana, Cankarjeva založba, str. 152</ref>. O njegovem življenju je malo znanega. Sklepajo, da je prihajal iz kraja [[Troyes]], ali bil z njim nekako intimno povezan. Njegova dela z [[Artur|arturjansko]] tematiko se uvrščajo v vrh [[Srednjeveška književnost|srednjeveške književnosti]]. De Troyes je bil tudi pomemben stilist in je vplival na razvoj francoskega knjižnega jezika.<ref name="E-books" />
== Vsebina ==
 
Perceval je preživel otroštvo v Pustem gozdu v [[Wales]]u, daleč od civilizacije, ker se je njegova mati bala, da bi tudi njega, kot že prej moža in ostale sinove, izgubila v bitki. Perceval kljub materinemu nasprotovanju odide z vitezi na dvor [[kralj Artur|kralja Arturja]]. Zaradi svojih vrlin si hitro pridobi ugled in viteški naslov ter osvoji srce Gornemantove nečakinje [[Blanchefleur]]. Med potjo domov naleti na dvor Kralja Ribiča, ki stoji sredi opustošene dežele in mu vlada bolehni, a gostoljubni kralj. Perceval se udeleži večerje pri kateri je priča nenavadnemu sprevodu s številnimi čudežnimi predmeti: kopjem, ki krvavi, svečnikom iz zlata, pladnjem z dragulji in – gralom. Ker je bil posvarjen pred odvečnim govorjenjem, se izogiba vsakršnemu vprašanju o izvoru ali lastnostnih čudežnih predmetov in za kazen se zjutraj zbudi v praznem gradu. Na poti izve, da je bila vzrok nezgode njegova molčečnost: z enim samim vprašanjem o tem, komu oziroma čemu služi gral, bi ozdravil Kralja Ribiča in rešil opustošeno deželo. Njegova molčečnost oziroma neodločnost izvira iz greha, ki ga je zagrešil z odhodom od doma, s katerim je povzročil tudi materino smrt. Perceval po petih letih tavanja sreča puščavnika, ki se mu predstavi kot njegov stric in mu razodene njegovo poreklo. Razkrije mu, da izhaja iz rodbine Kralja Ribiča in da je bila njegova mrtva mati kraljeva sestra. Izve tudi, da se je procesija na gradu odvijala v čast očetu Kralja Ribiča, ki ga ohranja pri življenju hostija v gralu. Perceval najde odrešenje na [[Veliki petek]] v zakramentu svete [[Spoved|spovedi]] in [[sveta maša|sveti maši]]. Na tej točki se pripoved prekine.
 
V glavno nit Percevalovih dogodivščin so vpletena tudi doživetja viteza [[Gauvain]]a, Percevalovega prijatelja, ki predstavlja popoln ideal arturjanskega viteza. Čeprav so njegova dela tudi zelo hvalevredna, avtor poveličuje predvsem Percevalovo vlogo.
 
== Struktura in ideje dela ==
 
=== Dva tipa viteza - Gauvain in Perceval ===
 
De Troyes s sopostavitvijo dogodivščin dveh vitezov, Gauvaina in Percevala, skuša pokazati dva različna pogleda na idejo [[viteštvo|viteštva]]. Miha Pintarič ugotavlja, da Gauvain velja za idealnega viteza, ki je vzor vsem drugim in ga je znotraj arturjanskega viteškega reda nemogoče preseči.<ref name="Pintaric">Miha Pintarič. "Percevalov izgubljeni in najdeni čas". V: Chrétien De Troyes, ''Perceval – Zgodba o gralu''. Ljubljana, Mladinska knjiga, str. 190.</ref> Na podlagi opisovanja njegovih dogodivščin dobimo vtis, da je včasih preveč zavarovan v videz in ne uspe uzreti pravega bistva stvari. V nasprotju z njim Perceval pokaže plemenito srce, čeprav se na začetku kaže kot podivjan in nevzgojen mladenič, ki se ne zna obnašati v družbi in ne pozna viteških pravil. Ker lahko odkriva svet z novimi očmi, ki niso zamejene v arturjanski viteški okvir, ima nesluteno možnost za osebno rast.<ref name="Pintaric" /> Mladi junak tako idejno preseže Gauvaina, in ustvari podlago za nov tip viteza.
 
=== Idejni vplivi ===
 
== Opombe ==
* Anon. The University of Adelaide: E-books. http://ebooks.adelaide.edu.au/c/chretien_de_troyes/index.html.
* Ksenija Dolinar, ur. ''Leksikon Cankarjeve založbe'', Ljubljana, Cankarjeva založba,
* Miha Pintarič. "Percevalov izgubljeni in najdeni čas". V: Chrétien De Troyes, ''Perceval – Zgodba o gralu''. Ljubljana, Mladinska knjiga,
 
{{lit-stub}}
[[Kategorija:Dela leta 1190]]
[[Kategorija:Francoski romani]]
170

urejanj