Redakcija: 17:52, 20. april 2012 uredi Minsbot (pogovor \| prispevki) Boti 791 urejanj m r2.7.2) (robot Dodajanje: simple:Yew ← Starejše urejanje		Redakcija: 22:28, 19. junij 2012 uredi razveljavi Dbc334 (pogovor \| prispevki) 19.280 urejanj m pravopis, pp Novejše urejanje →
Vrstica 27: }} '''''Tisa''''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij\|znanstveno ime]] '''''Taxus''''') je [[rod (biologija)\|rod]] drobnih [[Pinophyta\|igličastih]] [[drevo\|dreves]] ali [[grmovnica\|grmovnic]] iz družine ''[[Taxaceae]]''. Rastejo razmeroma počasi, vendar so lahko zelo dolgožive in dosežejo velikosti od enega do štirideset metrov, s premerom debla do štiri metre. Imajo rdečkasto lubje, suličaste, sploščene, temnozelene liste dolžine ~~1-4~~1–4 centimetrov in širine ~~2-3~~2–3 milimetre, spiralno urejene na deblu, baze listov pa so zasukane, tako da se listi na vsaki strani stebla uredijo v vrsto. [[Storž]]i so močno preobraženi. Vsak vsebuje posamezno seme dolžine 4–7 mm in ga obdaja preobražena luska, ki se razvije v aril, ~~t.j~~tj. mehak, svetlordeč [[jagoda\|jagodičast]], na enem koncu odprt mesnat ovoj dolžine 8–15 mm. Arili dozorijo v ~~6-9~~6–9 mesecih po oprašitvi, nato pa jih pozobajo [[drozgi]], [[~~pegami~~pega]]mi in druge [[ptiči\|ptice]], ki nato z blatom raztrosijo v trdem ovoju nepoškodovana semena. Moški storži so zaobljeni, premera 3–6 mm in sipajo [[pelod]] zgodaj spomladi. Tise so večinoma [[~~dvodomen~~dvodomna rastlina\|dvodomne]], posamezne pa so tudi [[enodomna rastlina\|enodomne]] ali pa sčasoma spremenijo spol. Vse tise so si zelo sorodne, zato jih nekateri botaniki obravnavajo kot podvrste ali varietete ene same splošno razširjene vrste. Ob tem se kot ime vrste uporablja ime tise, ki je bila prva znanstveno opisana, ~~t.j~~tj. ''Taxus baccata''. Najnenavadnejša je sumatrska tisa (''T. sumatrana'', izvira izs [[Sumatra\|Sumatre]] in [[Celebes]]a severno od skrajnega juga [[Ljudska republika Kitajska\|Kitajske]]), za katero so značilni redki, srpasto oblikovani rumeno-zeleni listi. Razmeroma posebna je tudi mehiška tisa (''T. globosa'', izvira iz vzhodne [[Mehika\|Mehike]] južno od [[Honduras]]a), katere listi so po obliki med sumatrsko tiso in drugimi vrstami. Floridska tisa, mehiška tisa in pacifiška tisa so redke in prizadete ali ogrožene vrste. Vse vrste tise vsebujejo zelo [[strup]]ene [[alkaloid]]e [[taksan]]e, katerih formula se med vrstami nekoliko razlikuje. Alkaloid najdemo v vseh delih drevesa, razen arilih. Arili so užitni in sladki, seme pa je zelo [[strup]]eno; v nasprotju s pticami človek semensko ovojnico razgradi in s tem sprosti taksane. To je lahko ob uživanju »jagod« tise, ne da bi prej odstranili semena, usodno. Ob tisah pogosto najdemo poginule prežvekovalce, posebno [[govedo]] in [[konj]]e, ki so se zastrupili z listjem, [[jelen]]jad pa strupe razgradi in se lahko z listjem hrani brez posledic. Zaradi smukanja tise v naravi pogosto najdemo le na strmih ponočjih, ki so jelenjadi nedostopna. Z listjem se hranijo tudi [[ličinka\|ličinke]] nekaterih [[metulji\|metuljev]], npr. ''[[Peribatodes rhomboidaria]]''.

Tisa (rod): Razlika med redakcijama